Zloglasni Stasi : dokumenti in izpovedi obeh strani

Žanrdružbenokritični roman
Narodnostavstralska književnost
Kraj in leto izidaTržič, 2005
Založba
Prevod Marjeta Leskovar
Ključne besede Komunistične države
Število strani

288

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

9-10 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"V tej deželi/sem zbolel od tišine/v tej deželi/sem taval izgubljen/v tej deželi sem kleče iskal/kaj bo z mano./V tej deželi/sem se oklepal sebe/da ne bi kričal..." str. 285

Gre za pretresljivo reportažo o povojnem vzhodnonemškem komunističnem režimu. Avtorica se poda v mesta nekdanje Vzhodne Nemčije sredi devetdesetih in začne brskati po preteklosti, poslušati zgodbe z obeh strani, zgodbe žrtev in njihovovih preganjalcev. Beremo o pretresljivih primerih iz postkomunistične sedanjosti, o preživetju, o katarzah, skrivanjih in sovraštvih, genezah, o agentih in pacientih Stasi. Zloglasna tajna policija je neverjetno vpeta v družbo. Takšne in drugačne usodnosti silijo človeka v razkrivanje takšnih in drugačnih grozljivosti, kot beremo o grozljivih metodah identifikacije vonja in radioaktivnega označevanja nadzorovanih. Avtoričina reportaža je serija osebnih zgodb ljudi najrazličnejših poklicev, nalog in usod, ponazarja vsakdan, ki ga je v Vzhodni Nemčiji določal Stasi.

“Naročili so nam oditi na ulico blizu gledališča Rose Luxemburg,” reče Coch. “Tam naj bi bil prakiran avtomobil z majhnim napisom na polici zadaj. Iz tega napisa naj bi lahko dešifrirali naslov zgradbe, kjer je bilo mogoče priti v predor.” Nato naj bi odšli v bližnjo telefonsko govorilnico. Če bi bilo vse v redu in bi lahko nadaljevali, bi bil pod slušalko prilepljen obliž. “Če obliža ne bi bilo, bi to pomenilo, da ga je nekdo v svarilo odlepil. Nato je bilo treba le oditi na pravi naslov in povedati geslo.” V stavbo naj bi vstopali s polurnim razmikom, potem pa bi jim pokazali pot skozi rpedor. Če bi vse srečno potekalo, naj bi z okna stavbe na zahodni strani dali znamenje: bela zastava je pomenila uspeh. Če bi prišlo do težav, bi namesto tega videli redčo žogo.”, str. 220

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Zloglasni Stasi : dokumenti in izpovedi obeh strani.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 19
Komentarji: 0
Število ocen: 4
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 6

Morda vam bo všeč tudi