Zgodbe iz Nepala : [antologija nepalske kratke proze]

“Rahlo je deževalo. Ko sem šel ob mraku od doma, sem ženi rekel, da me tisto noč ne bo nazaj. Vendar sem delo končal prej, kot sem pričakoval, zato sem se vrnil domov že okrog dveh ponoči. Vedel sem, da so glavna vrata zaklenjena, zato sem vstopil pri zadnjih, , ki jih včasih pozabimo zakleniti. Pa tudi če bi bila zaprta, bi se jih z močnim sunkom ob okvir dalo odpreti; ključavnica namreč ni bila posebno čvrsta. Nisem hotel zaklicati in jih zbuditi iz globokega spanca sredi noči. Nisem jih hotel po nepotrebnem vznemirjati.
Od dežja sem bil moker do kosti, na srečo pa so bila zadnja vrata odklenjena. Smuknil sem noter in po prstih odšel po stopnicah v prvo in nato v drugo nadstropje. Vrata spalnice so bila zaprta. Nežno sem jih potisnil; bila so zaklenjena. Zato sem šel čez balkon v sosednjo sobico, da bi se tam ulegel.”
(str. 143)