Zgodba zgodb ali Zabava za najmlajše

Žanrkratka zgodba, pravljica
Narodnostitalijanska literatura
Kraj in leto izidaNovo mesto, 2022
Založba
Zbirka Literarna zbirka Goga
Prevod Ana Duša
Irena Duša Draž
Ključne besede Barok, Italijanske ljudske pravljice
Število strani

491

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

16-17 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

»Nor je tisti, ki nasprotuje zvezdam.«

Literarno pravljičarstvo se je v Evropi oblikovalo v 19. stoletju, najprej z bratoma Grimm in v nadaljevanju še z ostalimi zapisovalci, ki so bili večinoma folkloristi in lingvisti, zanimali pa so jih predvsem narodni in vzgojni potenciali ljudskega pripovedovanja, oblikovanega po romantični miselnosti in na način posplošene slike sveta ter poveličevanjem preprostega človeka. A je obstajal pred njimi še nekdo – Giambattista Basile, italijanski avtor iz 17. stoletja, čigar zbirka Zgodba zgodb, ki jo je Bedenetto Croce razglasil za najznamenitejše delo italijanskega baroka, za slovensko izdajo pa se imamo zahvaliti založbi Goga in za odličen prevod Ani Duša in Ireni Duša Draž, velja za prvo evropsko zbirko literarnih pravljic. V njej je avtor zbral zgodbe vseh družbenih slojev, v njih pa sledimo različnim tedanjim ritualom, historičnim anekdotam, nenavadnim dogodkom, verovanjem ter čudežnim transformacijam, zapisanim v nadvse bohotnem meseno-sočnem in duhovitem jeziku. Četudi je avtor zbirko podnaslovil s pripisom Zabava za najmlajše, je bila namenjena predvsem odraslim, med njimi pa pretežno preprostemu ljudstvu, ki raje verjame »v obstoj govorečih grmov kot v smiselnost učenjakovih besed.« Luštno, ritmično, zabavno branje, ki se ob vsaki zaključeni zgodbi konča z znamenitimi reki, bolj ali manj poznanimi, in ki jim v večji meri zaupamo še dandanes.

Pomislite, ali ni čudno, da so iz istega kosa lesa narejeni kipi bogov in vislice, cesarski prestol in nočna posoda; ali da lahko iz iste snovi nastane ljubezensko pismo, ki ga dama prekriva s svojimi poljubi, in straniščni papir, ki obriše umazano rit; od takšnih misli se še najboljšemu astrologu zvrti v glavi. Isto bi lahko rekli o materi, ki rodi dve hčeri, eno dobro in eno uničevalko, eno s pridnimi rokami in drugo polno izgovorov, eno lepo in drugo grdo, eno ljubosumno in drugo ljubečo, eno čednostno in drugo pokvarjeno, eno, ki se kopa v sreči, in drugo, ki jo spremlja smola. Kajti razum nam pravi, da bi morali biti ljudje iste nravi, glede na to, da smo vsi priplavali po isti župi. Ampak pustimo ta vprašanja tistim, ki se nanje bolje spoznajo. Naj vam samo podam primer tega, o čemer sem govorila, skozi zgodbo o materi treh hčera, v kateri boste slišali, kako je njihovo različno vedenje zlobni dve pripeljalo do groba, dobro pa ustoličilo na vrhu kolesa Sreče.

Živela je mati, ki je imela tri hčere …

(str. 164)

Citati

(1)

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 31
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2

Morda vam bo všeč tudi