Zgodba o duhu

Žanrpsihološki roman
Narodnostavstrijska literatura
Kraj in leto izidaMaribor, 2020
Založba
Zbirka Branje
Prevod Tina Štrancar
Ključne besede Dunaj, Glasbenice, Nadčutno doživljanje, Narodnostno mešani zakoni, učiteljice klavirja, Varanje, Zakonsko življenje, Ženske
Število strani

174

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Razglašeno večglasje

V romanu se avtorica poglobi v psiho glasbenice Anne, ženske v petdesetih, ki se je iz rodne Francije približno pri 30-ih preselila na Dunaj, kjer živi z možem Thomasom, otrok nimata. Spoznamo jo kot učiteljico klavirja, ki si vzame prosto leto, v katerem naj bi napisala učbenik za poučevanje klavirja. Podarjeni čas v njej sproži soočenje s samo sabo in s praznino zakonskega razmerja. Pogosto se vrača v preteklost, v njej se ponovno prebuja potlačen občutek tujosti, v sebi opaža umetniško izgorelost in telesne spremembe. Prepričana je, da jo mož vara. Tako zelo, da v stanovanju čuti prisotnost tretje osebe, ta se pojavlja najprej v slušnih, nato tudi v bežnih vidnih zaznavah, Anne v sebi ustvarja moževo vzporedno življenje s številnimi vedno bolj izostrenimi detajli. Od doma začne bežati na dolge sprehode po mestu in okolici. Iz razmišljanj in doživljanj na sprehodih z Anne bralci po drobcih lahko sestavimo zgodbo njenega osebnega in zakonskega življenja. V enem od intervjujev je avtorica povedala, da pogosto piše zato, da bi bolje dojela nekaj, česar še sama popolnoma ne razume. Tudi njena pričujoča pripoved poteka na meji razumljivega in dojemljivega, nastaja skozi filter doživljanja osrednje literarne osebe, merilo resničnosti je Anne, ki jo bralec spremlja pri pogrezanju v lastno obsedenost, nemoči za soočenje z možem (ali pri zavestni odločitvi, da pušča stvari takšne, kot so), pred nami Anne nenehno prehaja iz zanesljivega v nezanesljivi literarni subjekt. Roman, v katerem ni toliko pomembno, kaj se je zares zgodilo, pač pa dogajanje v človeku, pogosto še bolj prepričljivo, doživeto in usodno od resničnosti same. Roman je edino delo Laure Freudenthalter, prevedeno v slovenščino, zanj je avtorica leta 2019 prejela Literarno nagrado Evropske unije.

Anne od znotraj zapre vhodna vrata, torbico odloži na stolček, pogleda telefon in ga vtakne nazaj v stranski žep. Navadila se je na smukanje, ki ga vidi s kotičkom oči, toda včasih se vseeno prestraši, če isti hip, kot odloži plašč, nekaj izgine skozi odprta vrata v dnevno sobo. Ali ko se obrne in se ji zdi, da so bila vrata v Thomasovo sobo še pravkar odprta in so se hitro zaprla. Thomas vrat svoje sobe že dolgo časa ne pušča več odprtih. Anne v kuhinji pomije tisto malo posode, kar je še uporablja, ko zasliši škrtanje lesa. Zapre vodo, krožnik podrži v mokrih rokah in se ozre. Ne spomni se, kako so bili stoli še pred nekaj trenutki razporejeni okoli mize. V dnevni sobi nehote pogleda na spodnjo polico, kjer imata škatle s fotografijami. Ena škatla štrli čez rob police. Anne pristopi k njej in jo z nogo poravna ali pa tudi ne. Vse bolj pogosto pušča stvari takšne, kot so. Ponavadi ne zna natančno povedati, kakšne so bile prej.

(str. 64)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Zgodba o duhu.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 227
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi