Zadnji preživeli

Žanrbiografski roman
Narodnostnizozemska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2022
Založba
Prevod Ljubica Karim Rodošek
Ključne besede Svetovna vojna 1939-1945, Nacizem, Koncentracijska taborišča, Vojni zločini, Preživetje
Število strani

333

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

11-12 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Resnična zgodba o junaštvu, pogumu in vzdržljivosti.

Zgodba govori o Wimu Aloseriju, ki je preživel tri koncentracijska taborišča. Njegova družina je živela skromno življenje v Amsterdamu, preživljali so se iz tedna v teden. Po smrti Wimovega očima, je bil Wim primoran poprijeti za delo, najprej v tovarni tapet, nato pa kot vajenec pri mesarju, kar ga je zelo veselilo. Ko se je pričela vojna so ga premestili na delo v nacistično Nemčijo, kjer je kasneje pristal v prisilnem delovnem taborišču. Od tam je leta 1943 zbežal na strehi vagona vlaka. Nato se je skrival na kmetiji, kjer je pomagal pri domačih opravilih, nekaj mesecev se je skrival in spal skrit pod zemljo. Neke noči so ga med racijo ujeli in ga odpeljali v gestapovsko ječo v Amsterdamu. Njegovo življenje se je za vedno spremenilo, ko so ga odpeljali v taborišče Amersfoort – prvo od treh koncentracijskih taborišč. Nekaj tednov kasneje so ga odpeljali na prisilno delo v taborišče Neuengamme in kmalu zatem v taborišče Husum-Schweising, kjer so mu lekcije iz otroštva prišle prav, ko se je bil prisiljen hitro prilagoditi peklenski okolici. V zadnjih dnevih vojne pa je bil še s tisočimi ostalimi jetniki ujet na nemški luksuzni ladji za križarjenje Cap Arcona, zasidrani v zalivu Lübeck. Zavezniška letala so bombardirala več zasidranih ladij, vključno s Cap Arcono. V tem peklu je umrlo 7000 jetnikov, skupaj z Wimom jih je preživela le peščica. Nekaj let pred objavo knjige je Wim avtorju prvič zaupal celotno zgodbo, pred tem je omenjal le drobce svoje preteklosti.

Glej tudi:

Ko so najhujše travme začele bledeti, je Wim bolj in bolj govoril o tem, da bi se nekega dne rad vrnil na mesta, kjer so stala taborišča. Zdelo se mu je, da bo potem za vedno zaprl knjigo svoje preteklosti. Neuengamme je bil prepovedan teritorij in nikomur ni bilo dovoljeno vstopiti na območje taborišča. Oblasti v Hamburgu so zelo premeteno zgradile ječo na mestu bivšega koncentracijskega taborišča. Leta 1955 se je Wim še zadnjič skupaj z Miep vrnil v Husum. Koče so bile porušene, potem ko so več let služile kot begunsko taborišče. Zdaj so bili vidni le nekateri temelji in krušeče se stene, toda Wasserhahn, zloglasni hidrant, je še vedno stal. Wim je pogledal naokoli po bivšem taborišču in veliko miselnih loput, ki so bile deset let zaprte, se je zdaj odprlo. Odločno se je oklenil ženine roke, svoje glavne opore in svojega stebra. (str. 315)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Zadnji preživeli.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 127
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2