Veliki nikoli več

Jakuta Alikavazovic (rojena 1979 v Parizu) je prevajalka in pisateljica, potomka priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, bosansko-črnogorskih korenin. Za svoj prvi roman Corps volatils (2007) je prejela Goncourtevo nagrado za literarni prvenec. Veliki nikoli več, v izvirniku Au grand jamais, je avtoričin prvi roman, ki je preveden v slovenščino. Za svoja dela je prejela več nominacij za literarne nagrade, prevedena  so v številne svetovne jezike.

Veliki nikoli več je zahtevnejši avtobiografski in družbeni roman, prvoosebna pripoved hčere. Izhodišče zgodbe je odnos med materjo in hčero, natančneje izginotje matere skozi oči in spomine hčere. Hkrati je to tudi roman o priseljenstvu ter preplet številnih zgodb iz avtoričine preteklosti.

Zgodba se prostorsko osredotoča na pariško stanovanje, kjer je svoja zadnja leta, izolirana od zunanjega sveta, preživljala mati protagonistke. Avtorica časovno preskakuje poglavja svojega življenja, vseskozi pa se navezuje na simbolično izginotje svoje matere. Mati, nekoč obetavna, živahna pesnica, polna življenja, se sama odloči za postopno izginotje. Protagonistka odkriva materine upe in sanje, ko pride v novo deželo. Priseljensko izkušnjo ne vrednoti zgodovinsko niti politično, ampak jo dojema kot poskus prilagoditve na novo okolje, ki naj bi ponujalo večje in boljše možnosti v življenju. Vse pa je pogojeno z notranjo izbiro in doživljanjem posameznika.

Roman nas napelje k razmišljanju, kako dobro poznamo svojo mamo, svoje starše? Kdo so bili, kako je njihovo predhodno življenje začrtalo odnos do  otrok. Kako njihove odločitve zaznamujejo naslednje generacije, kako otroci lahko na koncu spoznajo, da svojih staršev sploh niso poznali.