Srebrne vezi
Žanr | fantastični roman, ljubezenski roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2024 |
Založba | Cankarjeva založba |
Ključne besede | Fantastična bitja, Ljubezen, Slovanska mitologija |
Napeta ljubezenska pravljica v svetu slovanskih mitoloških bitij
Srebrne vezi se morda sliši kot nekaj nežnega in pravljičnega, a so to v resnici trdi okovi, s katerimi so zasužnjena številna nečloveška (ali ne popolnoma človeška) bitja. Posebej rad se jih poslužuje knez Jaroslav, ki tudi z drugimi okrutnimi metodami poskrbi za svoji moč in veljavo v deželi. Njegova hčerka, knežna Mila, se mu po krutem soočenju, v katerem je bil zasužnjen njen brat, upre in pobegne. Pridruži se pisani druščini bojevnika Gabra, ki si prizadeva za konec Jaroslavove strahovlade in maščevanje vseh, ki jim je knez kaj hudega storil – ne le ljudi, temveč tudi pasjeglavcev, besov, čatežev, nenazadnje tudi Miline matere, rusalke …
Mila se v družbi zvestega domovoja Leska skuša znajti v svetu izven varnega obzidja gradu, da bi sčasoma rešila brata, in odpira srce tako svojim skritim močem kot Gabru, ki hitro spozna, da rastočim čustvom do pogumne knežne ne bo mogel ubežati.
Avtorica je sicer v žanru ljubenske fantastike že precej domača; pod imenom Zoe Ashwood je napisala že več knjig v angleščini, Srebrne vezi pa so njen prvi roman v slovenščini, ki je z romanom Prste stran Karmen Petric “otvoril” Razmerja, novo zbirko Cankarjeve založbe.
Objavljeno: 26.08.2024 08:54:15
Zadnja sprememba: 26.08.2024 08:54:15
Ne razumem, zakaj je Tibor vključil skupino z zasužnjenimi nakaznimi. Že tako mi je neprijetno ob misli na očetovo vojsko, ampak tistih besov in psoglavcev vsaj ne vodijo na grad. Nocoj pa bom morala ploskati, ko bodo ti čateži pod prisilo peli in plesali za nas.
Takrat moški, tisti brez tamburice, sname rdečo čepico in si gre s prsti skozi lase. Ob tem dvigne pogled proti meni. S te razdalje se njegove oči zdijo povsem črne, dve temni točki, napol skriti pod neurejenimi kodri, ki mu padajo na čelo. Zasrepi se vame, kot bi ga motilo, da jih opazujem, in povezne čepico nazaj na glavo.
(str. 17)