Sonce vzhaja in zahaja

Ernest Hemingway je priznan ameriški pisatelj in novinar 20. stoletja, prejemnik Nobelove in Pulitzerjeve nagrade. Napisal je številne romane in novele, najbolj znani so Zbogom, orožje, Komu zvoni in Starec in morje.

Njegov prvi roman Sonce vzhaja in zahaja je posvečen kulturi španskih bikoborb, napajal se je v dekadentnem, boemskem Parizu. V sebi nosi vse tiste elemente, zaradi katerih Hemingway slovi kot pisec, pa naj gre za vsebinske ali slogovne posebnosti. Prepoznaven je po t. i. ledenogorskem, minimalističnem slogu, kar pomeni, da pisatelj sicer pove malo, a vse neizrečeno bralci občutimo zelo močno. Jezik je osupljivo čist, preprost, natančen, a izjemno globok.

V ospredju romana je skupina ameriških in britanskih pisateljev, ki kmalu po doživetih grozotah iz prve svetovne vojne živi kot pariška izgubljena generacija, kateri je vojna vzela iluzije, mladost in vero v prihodnost. Oropani so vseh vrednot in nemočni pri uresničevanju želja vpričo žarečega sonca, ki hiti prek obzorja. Ranjeni liki se utapljajo v alkoholu in se zatekajo h kratkim užitkom, bežnim zvezam, potovanjem. A v tem notranjem neredu je skrito tudi hrepenenje po globljem doživetju življenja. Moč in veličina sta v baskovski in španski zemlji, bikoborbah, kjer se zlijeta človek, zemlja in smrt.

Prvoosebni pripovedovalec nam razkriva, kako krhki so človeški odnosi, kako težko je ljubiti in kako upanje, kljub vsemu, včasih še vedno vzhaja – kot sonce, vsak dan znova. Protagonist romana je ameriški novinar Jake Barnes, ki je na fronti v Italiji izgubil svojo moškost. S »preklemansko čedno« svobodnjakinjo Brett Ashley sta zvezana z ljubeznijo, ki se zaradi njegove impotentnosti ne more povsem uresničiti, »lady« pa zapeljuje več moških in svojo seksualnost izraža brez zadržkov.

Roman Sonce vzhaja in zahaja je realističen, saj je dogajanje postavljeno v realen prostor (Pariz, Pamplona), opisuje resnično življenje po 1. svetovni vojni in vključuje resnične osebnosti takratnega družabnega življenja. Ernest Hemingway je nekoč zapisal: »Vsem dobrim knjigam je skupna ena stvar – vse so resničnejše, kot če bi se v resnici zgodile.«

Naslov je povzet iz biblijskega odlomka, ki prinaša spoznanje o minevanju ljudi in o večnosti narave, ki se ciklično giblje. Če želi človek najti svoje mesto, ga mora izmeriti po soncu in zvezdah. Sporoča nam, da življenje, kljub bolečinam in neuspehom, teče dalje. Sonce bo še kar vzhajalo in zahajalo, ljudje bodo še kar živeli, umirali in se neizpolnjeno ljubili. Nikakršnega razloga ni, da bi človek v temi gledal na stvari drugače kakor jih pri luči.