Soba v hotelu Finbar

Stekla je ven, da bi poiskala zvezdnika. V njegovi sobi ga ni bilo, prav tako ne v Irskem baru, kjer ga je opazila prej. Ko ga je končno zagledala, se je opotekel iz dvigala in si popravljal obleko; takrat je preprosto morala odvrniti pogled in se zatopiti v velikansko sliko irskega slikarja Grahama Knuttla, na kateri je pet prostakov sedelo za jedilno mizo.
“Čudovite novice, gospod! Uspelo nam je izprazniti predsedniški apartma.”
Moj bog! V osemdesetih je bilo res divje, ampak tile ljudje iz sedemdesetih! V njenih časih so ljudi učili, da morajo, potem ko opravijo, izgledati spoštljivo. Ni ga mogla pogledati. Preprosto ni mogla. Povsod mu je nekaj štrlelo in bingljalo ven.