Slikarka
Žanr | biografski roman, družbenokritični roman |
Narodnost | književnost ZDA |
Kraj in leto izida | Tržič, 2019 |
Založba | Učila International |
Ključne besede | Nemško slikarstvo, Odnosi med spoloma, Slikarstvo, Umetnice |
Prevod | Neža Kralj |
Samosvoja v umetnosti in življenju
Osrednja junaka biografske pripovedi sta nemška ekspresionistična slikarka Gabriele Münter in legendarni Rus Vasilij Kandinski, začetnik abstraktnega slikarstva. Kandinski je v začetku 20. stoletja v Nemčiji ustanovil slikarsko šolo Phalanx, Gabrielo (Ello) je prepoznal kot eno svojih najbolj nadarjenih učenk. Med občutljivo Ello in njenim poročenim učiteljem je vzplamtela ljubezen, njuno nezakonsko skupno življenje je trajalo vse do začetka prve svetovne vojne, ko je Vasilij zbežal v Rusijo. Roman poleg tragične ljubezenske zgodbe ponuja pronicljiv vpogled v družbeno dogajanje v turbulentnih obdobjih prve in druge svetovne vojne, predstavi tudi ostale iz skupine avantgardnih umetnikov, ki so strastno iskali nove poti likovnega izražanja, v nacistični Nemčiji pa postali predmet posmeha in grobe uničevalnosti. Predvsem je knjiga poklon slikarki in ženski, ki si je upala, ki je že kot otrok samosvoja sledila svojim sanjam tako v umetnosti kot v osebnem življenju, vendar za to plačala visoko ceno.
Za trenutek je pomislila, da je pismo napisano v njej nerazumljivem jeziku, da bo postalo smiselno, če ga bo dala prebrati še nekomu, ki se spozna na ta jezik, in da je ne bo tako pretreslo. Prazna skodelica na krožničku se je na mizi začela nenadzorovano tresti in brez razloga žvenketati. Oster zvok jo je motil in jezno se je zasrepela vanjo, dokler ni ugotovila, da jo sama drži in da se ji v resnici trese roka. Skodelico je izpustila na tla in pismo držala od sebe kot umazano krpo ali krvavo spodnje perilo moškega, ki so ga zabodli. Z bosimi nogami je podrsavala po podu, vendar ni čutila premikanja. Pod sabo ni čutila trdnega stola ali vedela, kje sploh je. (str. 212)