Sečnja : razburjenje

Thomas Bernhard je bil nadvse kontroverzna avstrijska persona 20. stoletja, pogosto osovražena s strani oblasti, saj je v svojih delih blatil vse, kar je avstrijskega – od podeželja, “boljše družbe”, državnih organov, institucij in določenih (umetniških) krogov.  

Rodil se je na Nizozemskem kot nezakonski otrok hišne pomočnice in mizarja, a ga je mati kmalu po rojstvu poslala k sorodnikom na Dunaj, kjer je za njegovo duhovno izobrazbo skrbel pisatelj dedek. Očeta ni nikoli spoznal in občutek nezaželenosti v družini je odločilno vplival na njegov odnos do sveta, s katerim si je bil kasneje neprestano navzkriž. Spremljala ga je tudi obilica škandalov, zadnji izmed njih je bila oporoka, v kateri je prepovedal objavljanje svojih del znotraj avstrijskih meja.  

Bernhardu resda lahko očitamo mračnost obravnavanih tematik – hkrati iz njegovega pisanja pogosto veje trpko osebno razočaranje nad človekom in družbo nasploh – vendar je kljub temu vreden branja, saj sta poetika in kvaliteta njegovega jezika na visokem nivoju. Jezikovno semantiko obvlada do te mere, da si lahko na skladenjskem nivoju nemoteče dovoli marsikatere jezikovne strukture, ki se jih sicer vsak pisatelj, ki da kaj nase, praviloma izogiba. Takšna so na primer ponavljanja, ki jih mrgoli tudi v Sečnji, a še zdaleč ne kvarijo bralskega užitka, prej obratno: prav s ponavljanji doseže učinek osredotočene bralske zamaknjenosti, ki vakuumsko vleče v logiko pripovedi, da na koncu (skoraj nevede) pademo globoko v zgodbo in začutimo čustvovanje ter notranji svet protagonista.  

Bernhard iz na prvi pogled frivolnih in nepomembnih situacij naredi cel spektakel. V Sečnji se navzven ne zgodi prav dosti (spremljamo družabno večerjo v buržoaznem avstrijskem stanovanju starih pripovedovalčevih prijateljev, do katerih goji tlečo zamero), a glavno dogajanje se odvija izključno v pripovedovalčevi notranjosti – prek spominov in grenkih misli, ki mu jih vzbujajo gostitelji, pred katerimi pa kaže tako hladen in ravnodušen obraz, da se položaj izrojeva v svojevrstno, komično subtilno grotesko. Tiskanje te knjige je bilo zaradi tožbe prijatelja, ki se je prepoznal v enem od likov, v Avstriji nekaj časa prepovedano.