Roman s kokainom

Roman s kokainom (rus. Роман с кокаином) je kratek a zelo intenziven psihološki roman, ki je izšel leta 1936. Gre za enega najbolj neprijetno iskrenih romanov o samouničenju v evropski literaturi 20. stoletja. Znan je po ostrem, brezkompromisnem jeziku, izrazitem notranjem monologu in primerjavah s Dostojevskim, a brez njegove moralne odrešitve. Avtor je dolgo časa ostal skrivnosten – podpisan kot M. Agejev, danes pa velja, da je šlo za Marka Levija, ruskega emigranta.

Napisan je kot izpoved Vadima Maslenikova v obdobju pred rusko revolucijo. Glavni antagonist Vadim, mlad Moskovčan (ob začetku knjige je star 16. let) prihaja iz meščanske družine in odrašča v čustveno hladnem okolju. Oče je pokojni, mama preponižna in trpeča. Odnos z njo je napet, zaznamovan z nerazumevanjem in potlačeno agresijo. Že zelo mlad razvije globok prezir do sveta, nezrelo samozaničevanje, odpor do družbenih norm in dekadenco. V šoli se kaže kot inteligenten a obenem ciničen in provokativen fant, druži se le še z dvema sošolcema. Nasploh pa ljudi okoli sebe opazuje z distance, skoraj eksperimentalno, brez sočutja in resničnega zanimanja. Kljub zavedanju, da ima spolno prenosljivo bolezen ne omahuje stopati v spolne stike z dekleti.

Osrednji del romana zaznamuje ljubezenska zveza med njim in Sonjo, poročeno, od njega malo starejšo žensko, ki ga ljubi na izkrivljen, posesiven način. Njuna zveza ni topla ali odrešujoča, polna je manipulacij, čustvene okrutnosti in notranjega razkroja. Ker Vadim ni sposoben pristne bližine in ljubezen razume kot moč nad drugim, se tudi tukaj zveza ne obdrži in razvije.

V drugi polovici romana Vadim odkrije kokain, ki postane osrednje gonilo njegovega življenja. Droga mu najprej daje občutek nadzora, jasnosti in intelektualne ostrine, nato ga postopoma potiska v paranojo, praznino in popolno čustveno otopelost. Odvisnost ni prikazana romantično – gre za počasno razčlovečenje, kjer se sam dobro zaveda lastnega propada, a ga ne poskuša preprečiti.

Roman se konča brez klasičnega razpleta ali odrešenja. Vadim ostane ujet v lastni zavesti, odrezan od drugih, zavedajoč se svoje moralne in duhovne praznine in razkroja identitete. Kokain seveda ni vzrok, temveč simptom, ki razkrije že obstoječo notranjo razpoko.

Zanimivo branje, polno notranjih dilem, ki bralcu pusti misliti.