Pripoved neke psice

Lepa Helena, mitološka hči Lede in Tindareja, odrašča v Šparti z brati in sestro. Lepotico marsikdo opazi že v otroštvu, ugrabi jo Atenčan Tazej in pred posilstvom jo obvaruje vojak, stražar, ki postane njena prva, tiha neizživeta ljubezen. Spričo tega zboli, skoprni, za las ostane pri življenju, a v resnici je šele na začetku svojih ljubezenskih prigod. Je na pragu poroke z ljubljenim Diomedom, ko že ozemeljska politična preračunavanja terjajo, da vzame Menelaja. Zaplete se tudi z Ahilom, kasneje s Parisom, kar je razlog za desetletno vojno Troje s Špartanci, s Hektorjem … Zgodbo poznamo, je navdih neštetih mitskih različic, Iliade, ekranizacij. Sprva nežna in krhka Helena se postavi zase in tako v očeh podložnikov oz. javnega mnenja postane – psica. Tokrat v romanu Francesce Petrizzo “psica” spregovori sama. Če je pisateljevo delo, da se postavi v čevlje drugih, je naša pisateljica zagotovo imela poseben dostop do Heleninega duha;). Strastno in čutno branje.