Odhajanje za začetnike

Pesniška zbirka je razdeljena na pet delov: Kako se skriti, Kako oditi, Poti, Kako potovati sam in Kako zajeti luč. Vsak del deluje kot svojevrsten tematski sklop, hkrati pa se med seboj zrcalijo in dopolnjujejo. V njih se srečamo z različnimi vrstami odhodov in odhajanja, tako dobesednih kot metaforičnih: od fizičnih selitev, razdalj in potovanj do tihih, notranjih premikov, sprememb odnosov in neizogibnega oddaljevanja od nekdanjih verzij nas samih. Prisotno je tudi močno zavedanje minevanja – časa, odnosov, telesa – ter nenehno vprašanje, kaj pravzaprav pomeni ostati in kaj pomeni oditi. Pesmi se dotikajo potovanj, ki jih razumemo v geografskem smislu, a še bolj tistih, ki jih opravimo v mislih, v srcih in v spominih, vselej z rahlo, nikoli povsem izpolnjeno željo po vračanju.

Zbirka zaradi naslova deluje kot priročnik, kar je bila tudi osnovna zamisel avtorice. Na igriv in inovativen način je trendovski žanr priročnikov prenesla v poezijo ter ustvarila navidezna »navodila« za skrivanje, odhajanje, potovanje in lovljenje svetlobe. Seveda ta navodila niso nikoli neposredna ali preprosta, temveč zavita v metafore, drobne prizore iz vsakdanjega življenja in intimne prizore, ki se dotikajo bralca. Branje nas vzpodbudi k razmišljanju o lastni minljivosti in našem mestu na svetu, o tem, kako izbiramo svoje poti in kaj pri tem izgubljamo ali pridobivamo. Neizogibno pomislimo na tiste, ki so že odšli, na tiste, ki še bodo, in na vse nevidne poti, ki jih naredimo do samih sebe – poti, ki so pogosto najtežje, a tudi najbolj nujne, če želimo »zajeti luč« in jo vsaj za hip obdržati.