Moje življenje v pasjih šapah

Avtorica knjige se je rodila s hudo boleznijo imenovano bulozna epidermoliza Vsak močnejši dotik ji poškoduje kožo, grlo se ji krči, težko hodi in še mnogo drugih tegob jo spremlja skozi življenje. Ves čas potrebuje nekoga ob sebi, da ji pomaga pri vsakdanjih opravkih in to ji povzroča se dodatne skrbi, saj noče biti odvisna od drugih. Kljub temu pa se ne odpove stvarem, ki jih želi početi in marsikaj doživi navkljub nevarnostim, ki pretijo nanjo za vsakim vogalom. Je poročena s čudovitim možem Petrom in kljub odsvetovanju zdravnikov rodi dva otroka. Ker jo vedno bolj muči, da mora Peter bdeti nad njo in zato ne more biti sproščen, ves čas išče rešitve za to, kako bi lahko bolj postala samostojna. In ker vztraja tudi najde rešitev v pasji podobi. Svoja psa izuči, najprej Montyja in ko ta ostari še Teda, da ji pomagata pri vsakdanjih opravkih, kot so slačenje, praznjenje pralnega stroja, klic na pomoč, opora pri hoji in še mnogo drugih stvari. Z njuno pomočjo postane Wendy bolj samozavestna in pogumna oseba in se lažje spopada z življenje, ker ve, da ima ob sebi živo bitje na katerega se lahko popolnoma zanese.