Mesto tatov

Žanrdružbeni roman, vojni roman, zgodovinski roman
Narodnostknjiževnost ZDA
Kraj in leto izidaLjubljana, 2008
Založba
Prevod Lili Potpara
Ključne besede Odraščanje, Rusi, Svetovna vojna 1939-1945
Število strani

294

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

9-10 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Ameriški scenarist in pisatelj David Benioff v prologu napove zgodbo dedka Leva Beniova, ki je preživel 2. svetovno vojno v Leningradu. Dedkova prvoosebna pripoved se osredotoča na nekaj dni v začetku leta 1942, ko se 17-leten znajde v zaporu, ker je mrtvemu nemškemu vojaku odtujil njegovo lastnino. Tam spozna nekaj let starejšega in karizmatičnega Koljo, ki je obtožen dezerterstva. Proti pričakovanjem ju polkovnik Grečko pomilosti pod pogojem, da mu priskrbita ducat jajc. Pred vojno otročje lahka naloga, med vojno, ko so v izstradanem Leningradu jedli celo lepilo, postrgano s knjižnih hrbtov, pa misija nemogoče. Fanta vzameta nalogo zares in v iskanju jajc od blizu doživita krutost in neusmiljenost vojne, a tudi zorita ob preizkušnjah prijateljstva in poguma.

Glej tudi:

“Hočete, da vam najdeva jajca?”
“Ducat,” je rekel. “Potrebuje jih sicer samo deset, ampak se lahko kakšno razbije, kakšno pa je lahko gnilo.” Opazil je najino zmedenost in nama naklonil enega svojih čudovitih nasmehov ter naju tako močno prijel za rame, da sem se moral vzravnati. “Moji možje pravijo, da v Leningradu ni jajc, ampak sem prepričan, da je v Leningradu celo zdaj čisto vse, le da potrebujeva prave tipe, da bi to našli. Dva tatiča.”
“Nisva tatiča,” je pravičniško rekel Kolja in se zastrmel v polkovnikove oči. Najraje bi ga udaril. Po vseh pravilih bi morala zdaj biti že mrtva in zmrznjena ter vržena na sani s preostalim izkupičkom dnevnih trupel. Pa sva bila pomiloščena. V zameno za preprosto nalogo so nama bili pripravljeni vrniti življenji. Nenavadno nalogo, morda, vendar dovolj preprosto. In zdaj bo Kolja vse pokvaril – prav prosi za metek, kar je slabo, ampak prosi tudi za mojega, kar je še veliko slabše. (Str. 47)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Mesto tatov.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 32
Komentarji: 0
Število ocen: 3
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 6

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja