Maske

Maske (1958) pisateljice Fumiko Enchi veljajo za eno od temeljnih del japonske povojne literature, ki z uporabo motivov iz japonske folklore in parapsihologije (veliko poudarka je predvsem na šamanizmu in duhovih, ki lahko obsedejo človeka) bralca seznanijo z univerzalnimi temami človeške identitete, seksualnosti, spiritualizma in zapletenih odnosov med moškimi in ženskami v strogi patriarhalni družbi. Zgodba, postavljena v 50. leta minulega stoletja, sledi štirim likom, dvema ženskama in dvema moškima; Mieko in Jasuko sta tašča in snaha, sostanovalki (morebiti celo intimni partnerki, vendar to v romanu ni izrecno povedano ali prikazano), ki si prizadevata, da bi zaključili raziskovalno delo Miekinega pokojnega moža Akia, ki se je ukvarjal s temo obsedenosti z zlimi duhovi. Jasuko ima obenem zapleteno razmerje z dvema moškima, in sicer s poročenim Ibukijem in Mikamejem, ki je sicer ne privlači, vendar v njem vseeno vidi idealnega kandidata za poroko. Roman s skrivnostno in večplastno pripovedjo ustvarja kolaž asociacij in namigov na japonsko gledališko in literarno umetnost, bralcu pa posreduje sporočilo o položaju moških in žensk v družbi, ki ima še vedno globoko vkoreninjene predstave o vlogah spolov v patriarhalnem sistemu.