| Žanr | družbeni roman, družinski roman (tudi rodbinski) |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Izola, 2025 |
| Založba | Meander |
| Prevod |
Sabina Noč |
| Ključne besede | 1920-1930, 1929-1940, Ladje, Ljubezenska razmerja, Materinska ljubezen, Nadarjeni učenci, Stari ljudje, Vojna |
Harry Clifton prihaja iz revne družine. Živi s starima staršema, stricem Stanom in materjo Maisie, ki po najboljših močeh skrbi za svojega sina. Harry nikoli ni spoznal svojega očeta Arthurja, za katerega so mu povedali, da je umrl na bojišču, vendar je resnica drugačna in znana le redkim – kot delavec v pristanišču je bil žrtev grozljivega incidenta, za katerega je odgovoren Hugo Barrington, direktor ladjarskega podjetja. Slednji skuša s svojim ugledom in vplivom na vse načine zakriti zločin in onemogočiti Maisie, ki se trudi, da bi lahko njen sin obiskoval ugledno deško šolo. Kot bi se usoda hotela maščevati Hugu za njegove nečednosti, Harry v Internatu svetega Bede sreča njegovega sina Gilesa Barringtona, s katerim stke vseživljenjsko prijateljstvo, čeprav prihajata iz različnih družbenih krogov.
Harryju in njegovi materi ves čas stojijo ob strani stari Jack Tar, ki malega bistrega fantiča nevsiljivo poučuje in usmerja na pravo pot, pa tudi ljudje, ki prepoznajo talent dečka in trud njegove matere ter ji omogočijo dostojanstvo s poštenim delom. Harry je v šoli uspešen, zaljubi se v Emmo Barrington, Gilesovo sestro in starejšo Hugovo hčer. Njuna globoka ljubezen pa se na poročni dan nepričakovano sooči z lažjo, ki so jo njuni najbližji ves čas prikrivali …
Knjiga je zasnovana tako, da je dogajanje prikazano z vidika vsake osebe posebej. Harry, Maisie, Hugo, Jack Tar, Giles in Emma dobijo vsak svoj del (Harry prvi in zadnji del, Maisie pa še nekaj dodatnih strani v prologu), ki se začne s pripovedjo v prvi osebi, preostala poglavja pripoveduje vseprisotni pripovedovalec, ki je še vedno osredotočen na ta lik. Zgodba vsake osebe zapolnjuje vrzeli, ki so ostale v prejšnjih pripovedih, stvari, ki jih prejšnji pripovedovalec ni vedel ali se mu niso zdele pomembne. To daje zgodbi občutek skrivnosti in medsebojne povezanosti ljudi.
Prvi del Kronike družine Clifton govori o naključjih, o tem, kaj so ljudje pripravljeni storiti iz ljubezni, kako se lahko življenje zavrti v poln krog in kako ljudje dobijo svoje. Je zgodba o prijateljstvu, o tem, kako so različni dogodki pomembni za različne ljudi, in o tem, kako lahko dejanja drugih – za katera sploh ne vemo – vplivajo na toliko vidikov našega življenja.
Objavljeno: 27.08.2025 22:57:33
Zadnja sprememba: 27.08.2025 22:57:33
Ko je Harry nekega sobotnega jutra potrkal na vrata železniškega vagona, ga je stari Jack že čakal. To je vedel po tem, ker je na mizi, za katero je Harry ponavadi sedel, ležalo jabolko sorte cox’s orange pippin. Harry ga je dvignil, ugriznil in se usedel.
(str. 22-23)
»Hvala, gospod Tar,« je rekel Harry, ko si je z brade obrisal sok. Nikoli ni vprašal, kje je dobil sadje; to je še povečalo skrivnostni pridih tega moža.
Kako drugačen je bil od strica Stana, ki je vedno znova ponavljal eno in isto, ker je bilo to vse, kar je vedel. Stari Jack pa je Harryju vsak teden predstavil nove besede, nova doživetja, celo nove svetove. Pogosto se je spraševal, zakaj gospod Tar ni postal učitelj – vedel je celo več kot gospodična Monday in skoraj toliko kot gospod Holcombe. Harry je bil prepričan, da je gospod Holcombe vedel vse, kar se je dalo vedeti, ker je odgovoril na vsako vprašanje, ki mu ga je Harry zastavil. Stari Jack nasproti njega se je nasmehnil, ampak ni spregovoril, dokler ni Harry pojedel jabolka in ostanka vrgel skozi okno.
»Kaj si se ta teden naučil v šoli,« ga je vprašal starec, »česar prejšnji teden še nisi vedel?«
in nato