Klub veselja in sreče : z novim predgovorom avtorice

Knjiga je nastajala več let – avtorica je ustvarjala posamezne kratke zgodbe in jih šele po predlogu založniške agentke predelala v roman, tako da je zgodbe umestila v dodano okvirno zgodbo in gradivo preoblikovala v povezano pripoved s strukturo, ki spominja na igro mahjong, ki jo igrajo štirje igralci. Zato so vezivo romana štiri članice kluba, njihove hčere in pripadajoče življenjske zgodbe.

V okvirni zgodbi hči idejne pobudnice rednih srečanj kluba June (Jing-mei) Woo po mamini smrti izve skrivnost iz mamine preteklosti – na Kitajskem je ob odhodu zapustila dve hčeri iz prvega zakona. Na prošnjo maminih prijateljic naj bi June šla na Kitajsko in svojima dvema polsestrama predstavila vse, kar ve o skupni mami. Šele ob tem poslanstvu se zave, kako malo ve o mamini preteklosti in lastnih kitajskih koreninah.

Posamezna poglavja romana lahko zlahka beremo kot samostojna besedila. Čas in kraj dogajanja v zgodbah sta dvojna: prva polovica 20. stoletja na Kitajskem v poglavjih mater in druga polovica 20. stoletja v Kaliforniji v poglavjih, kjer so pripovedovalke hčere. Amy Tan izpostavi številne trke dveh svetov, tradicionalno kitajskega in ameriškega, v širokem razponu od tragičnih, krutih, mestoma že kar grozljivih utrinkov do humornih in grotesknih vsakdanjih situacij (npr. družinska večerja z novim nekitajskim partnerjem hčere).

Roman je večno aktualen z brezmejno in nadčasno osrednjo temo materinstva, predvsem odnosa mati-hči, ki ga Amy Tan pogosto prestavi iz območja pričakovane medosebne naklonjenosti v izrazito obojestransko zavračanje in tekmovalnost. Avtorica ubeseduje značilnosti kitajske kulture (npr. poseben odnos do prednikov), vendar pri tem ne išče klišejev – njene literarne osebe so posebne, psihološko poglobljene, z individualno preteklostjo, ki jih zaznamuje. Zelo izrazita je problematika izseljenstva in tujosti, pri čemer Amy Tan ne osvetljuje samo problemov izseljencev prve generacije, pač pa tudi probleme otrok narodnostno mešanih razmerij, ljudi, ki so rojeni v “tujini” (ki je zanje edina domovina, ki jo poznajo) in se jim po žilah pretakata dva svetova, četudi morda v izvorno domovino enega od staršev fizično sploh nikdar niso vstopili. Roman je še bolj zanimiv za bralce iz  narodnostno mešanih družin, kjer se običajnim medgeneracijskim razlikam med starši in otroki pridružuje še različen kulturno-sociološki izvor staršev in potomcev.

Po romanu je bil posnet tudi film.

V slovenščini je v knjižni izdaji poleg Kluba veselja in sreče izšel še avtoričin roman Žena kuhinjskega boga (prevedla Miriam Drev).