Kanibalova hči

Lucija Romero, stara malo čez štirideset let, je pisateljica otroških knjig. Z možem Ramonom se predzadnji dan leta odpravita na Dunaj, kjer bi rada dočakala novo leto. Le nekaj minut pred odhodom na letalo gre Ramon na madridskem letališču Barajas na stranišče, od tam pa se ne vrne nikoli. Lucija se v iskanju moža obrne na policijo, a slednjič ji pomoč ponudita soseda, osemdesetletni Feliks Roble in mladi Adrian. Skupaj rešujejo primer Ramonovega izginotja. Odkrijejo, da so Ramona, državnega uslužbenca na ministrstvu, ugrabili in zanj zahtevajo visoko odkupnino. Lucija se sprašuje, kdo je pravzaprav njen mož, od kod ima toliko denarja, kaj je počel z mobilnim telefonom, ki ga najdejo skritega v njegovem škornju, kdo so Ramonovi ugrabitelji? Med reševanjem teh ugank se Lucija zave, da ni več rosno mlada in da z Ramonom nista bila srečna. Razmišljati začne o življenju in smrti, staranju, ljubezni, strasteh, izgubah, mladostnih sanjah, družini, materi in očetu. Njen oče Kanibal je bil nekoč slaven igralec, zato ji ljudje pravijo Kanibalova hči. Zgodbo v zgodbi pa Luciji in Adrianu pripoveduje Feliks, nekdanji anarhist in bikoborec, ki mu je življenje spremenila nesrečna ljubezen. Tako kot Kanibalu. Feliksova zgodba Luciji pomaga razumeti, kaj se je zgodilo njenim staršem. Trojica reši primer Ramonove ugrabitve, Lucija v tem času še enkrat doživi mladostno strast in se počasi sprijazni z minevanjem in izgubami. Feliks in Adrian odideta iz Madrida, Lucija pa s psičko Kužo Pujso uživa v odsotnosti Ramona. Odlična in napeta kriminalka s pogledom na zgodovino Španije 20. stoletja in duhovito razmišljanje o svetu, soljudeh ter stvareh. Mimogrede, avtorica Rosa Montero eni od junakinj v tem romanu posodi svoje ime.