Kako je bilo, ko še ni bilo pralnih strojev

Žanrpoljudnoznanstvena knjiga
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaMaribor, 2023
Založba
Ključne besede javne pralnice, pralna sredstva nekdaj, pranje perila, prvi pralni stroji, sušenje perila
Število strani

58

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

1-2 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

kajžarice - perice iz Bizovika, Štepanje vasi, Gamelenj, Tacna, Podutika, Dravelj

Tretja pridobitev v seriji: Kako je bilo, ko še ni bilo…
Vstopamo v življenje gruntarjev in kajžarjev …., in Ljubljančanov, ki zaradi dinamičnega družabnega življenja niso uspeli sami oprati svojega, umazanega perila, khm, khm. Prale so ga žene, kajžarice. Svoje roke in hrbte so izpostavile mrzli vodi potokov, bližnjim rekam, kjer so žehtale čipkasto perilo, rjuhe in košate svečane obleke mestnih dam in gospodov. Perice so bile tudi majhne deklice. Sedemletnice so svoje drobne ročice namesto igri ponujale kosom perila, ki ga je bilo treba posušiti, zložiti. In, prati je bilo treba ob vsakem vremenu, tudi pozimi. ( ljudska pravljica Topli potok)
Avtorica zelo podrobno opisuje postopek pranja, katera sredstva so uporabljale perice ( bukov pepel, mila iz živalskih maščob).
Če ne veste kaj je monga, pa le pokukajte v izjemno predstavitev, z izvrstnimi ilustracijami in fotografijami podkrepljene knjige. (slikarski motivi: Jože Petkovšek, Ferdo Vesel)
Žal je prihajalo tudi do nesrečnih utopitev. Na spolzkih tleh je drselo, perice niso znale plavati, reka je pobirala svoj davek.
Knjiga nam postreže z vpogledom v javne pralnice, predstavi organizacijo pranja perila v večstanovanjskih hišah. In otroci…, v času sušenja perila, so bile igre na dvoriščih prepovedane!!!

Sušenju perila je sledilo pobiranje, zlaganje, in glajenje perila. ponekod so ga zgolj raztegovali in zložili, drugod so ga gladili ob miznih robovih ali napravah z valji. Najpogostejši način glajenja pa je likanje. Likalniki za glajenje uporabljajo toploto in deloma težo. Ta je lahko prihajala od razgretega železa, ki so ga vložili v votli prostor likalnika ali od vročega oglja v notranjosti. str.46

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Kako je bilo, ko še ni bilo pralnih strojev.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 75
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0