Hiša mrtvih vonjav

Roman srbske avtorice govori o Gedeonu Volniju, zbiralcu prav posebne vrste. Verjetno na svetu ni človeka, ki bi svoje življenje posvetil zbiranju vonjav preteklosti. Gedo je talent o prepoznavanju sestavin dišav odkril med študijem v Pragi, kjer je iskal svoj smisel in skušal doseči veličino svojega očeta, uspešnega glasbenika. Iz Prage je bil predčasno deportiran nazaj v Vojvodino in je svoj skriti talent z navdušenjem predstavil svojima staršema. Čeravno je oče celo življenje obžaloval, da se njegov talent ni prenesel na sina in da ga glasba ni zaznamovala tako kot njega, je sprejel Gedovo odločitev. Ta je tako celo življenje posvetil raziskovanju rastlin, stekla in shranjevanju vonjav.

V romanu se prepletajo številne zgodbe ljudi, ki so tako ali drugače zaznamovali Volnjievo družino in obratno. Pripoved je večplastna in od bralca zahteva precej zbranosti, da ta ujame podrobnosti, ki jih avtorica spretno vpleta med samo pripoved. Branje bo navdušilo botanike, zbiratelje, komparativiste in zahtevnejše bralce, ki imajo radi veliko podrobnosti.

Kljub temu se zgodba bere tekoče, na trenutke pretrese z zapisi, ki v bralcu spodbudijo različna čustva in razmisleke. Nenehno pa se sprašujemo, ali so morda vonjave le metafora za spomine.