Hiper

Kako ostati hladnokrven ob branju romana Hiper je veliko in zagonetno vprašanje. Vsaj za tiste bralce_ke, ki še vedno in upirajoče se verjamemo (ali si to vsaj želimo) da globalne finančne povezave nimajo vsemogočnega vpliva na naša življenja. Zdi se, da je svet danes vse premajhen za takšna iluzorna pričakovanja. Tudi denar, pravzaprav mnogo denarja, ne prinaša neomejene svobode. Liki romana se poskušajo iz revščine povzpeti na vrh – toda kje oziroma kaj ta vrh sploh je? To poskušajo dognati člani družine Hardi, ki se na svoji življenjski poti zaradi političnega delovanja očeta Rafika znajdejo v Londonu. Obubožana starša skušata otrokom omogočiti spodobno šolanje in preživetje. Medtem ko se Rafik utaplja v spominih na kurdsko vprašanje, mati Xezal na skrivaj služi denar kot čistilka. Otroci odrastejo in se podajo v svet financ. Mohammed ali M., kot ima raje, da ga kličejo, najstarejši sin, se zaposli v finančni korporaciji in na materino vprašanje, kaj sploh počne, odgovarja, da lastnikom pomaga služiti denar. Siver se po neuspelem zakonu znajde v Dubaju, kjer sebe in hči skuša preživljati z delom prodajalke v trgovinskem centru za petične kupce. Najmlajši Laika se poda po svetu, ustvarja spletne strani, programe in služi z algoritmi, vse dokler se na vratih ne pojavijo možje v črnem. V tem okviru se dogaja življenje družine, ki jo skupaj krpajo le še materini nenehni klici in občasni obiski. Ko Rafik premine, so spet vsi skupaj. Na veličastnem pogrebu, kjer jih v kurdski vasi v Iraku pričaka nepregledna množica, ki se spominja Rafikovih pogumnih dejanj, se največkrat krute finančne sanje umaknejo prvinskemu razmišljanju o smislu obstoja prav vsakega posameznika.

Komu torej pripada prihodnost v tej svetovni družbi hitro napredujočih množic vse revnejših in tistimi nekaj odstotki najbogatejših?  Hiper sproža vprašanja, na katera sicer imamo odgovore, a ti so lahko že v naslednjem trenutku napačni. Svetovna elita najbogatejših ne izbira več. Svet in prihodnost kroji po svojih željah. Posameznik ne pomeni ničesar več. Antropocen je že zdavnaj postal kapitalocen, do nekrocena pa je, tako se zdi, samo še korak.

Agri Ismaïl je kurdski avtor, ki živi na Švedskem. V Londonu, Dubaju in iraškem Kurdistanu je deloval kot korporativni odvetnik. Piše eseje in kratke zgodbe, Hiper pa je njegov prvenec.