Dežela pozabe

Žanrdružbeni roman, monološki roman
Narodnostruska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2022
Založba
Zbirka Knjižna zbirka Žepna Beletrina
Prevod Sara Špelec
Ključne besede Gulagi, Rusija, Sibirija, Taborišča, Zgodovina xx. stoletja
Število strani

343

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

11-12 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Nihče ne more nikogar zares razumeti.

Pripovedovalec zgodbe je bil že v svojem najzgodnejšem otroštvu skrajno nezaupljiv do starejšega slepega soseda, ki so ga v družini poimenovali kar Dedek Mrak. Po nesreči, ki se mu je pripetila kot mlademu dečku in mu je Dedek daroval celo svojo kri ter zaradi tega umrl, pa je imel občutek, da je z njim postal dokončno združen za vselej. Nasledil je njegovo preteklost in z darovano krvjo tudi njega samega, najsi si je tega želel ali ne. V dobi odraslosti, ko kot geolog raziskuje sibirske kraje in si ogleduje tamkajšnja zapuščena taborišča, Mrakovo življenjsko zgodbo, ki je bila skrbno varovana kot skrivnost, končno tudi razkrije – bil je vodja taborišča. Zgodba se bere kot bi sledili spominu, nenehno se levi, se vrača nazaj, zastaja in si pretanjeno ogleduje, razmišlja in preskakuje. Iz besedila pa ob natančnih zapisih in vtisih veje globoka, nemalokrat tesnobna tišina. Ja, lahko bi rekli, da tudi bolečina – ta korenini v skritih in mračnih poglavjih sovjetske preteklosti, ki jo skuša avtor z zapisom rešiti pred pozabo. Presunljiva, slikovita, zgoščena, poetična pripoved.

Glej tudi:

Zaradi slepote nismo drezali vanj z vprašanji o preteklosti, ki je, kot rečeno, bila ugibanje na slepo. Naravnost pa ga ni nihče vprašal, s čim se je ukvarjal, zakaj in kako – to se vendar ne spodobi, saj je tudi zdaj z njim vse v najlepšem redu in mu čisto nič ne manjka; in Dedek je vse mojstrsko preslepil. Nikoli ni iskal pomoči, posebne obravnave ali ugodnosti: vsi so videli samo skromnega, potrpežljivega in trdoživega možaka, ki jih ne vidi, jaz pa sem vedel, da je njegova nebogljenost navidezna; ker je njegova diagnoza bila po vsej verjetnosti dokončna in je vedel, da ni upanja za ozdravitev, je začel hliniti ponižnost.

(str. 41)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Dežela pozabe.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 84
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 4
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 3