Dekle z bisernim uhanom
Žanr | baročni roman, erotični roman, ljubezenski roman, zgodovinski roman |
Narodnost | Ameriške literature |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2002 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Oddih |
Prevod |
Irena Trenc-Frelih |
Ključne besede | 17. stoletje, Nizozemci, Portretno slikarstvo |
Ujetnica skrivnostnega portreta
Dekle z bisernim uhanom je roman ameriško-britanske pisateljice Tracy Chevalier, ki je prvič izšel leta 1999. Knjiga je zgodovinska fikcija, ki temelji na resničnem življenju in delu nizozemskega slikarja Johannesa Vermeerja ter slavni sliki Dekle z bisernim uhanom.
Zgodba je postavljena v Delft na Nizozemskem v 17. stoletju. Glavna junakinja je mlado dekle po imenu Griet, ki se zaposli kot služkinja v Vermeerjevi hiši. Griet kmalu postane ne samo gospodinjska pomočnica, temveč tudi Vermeerjeva tiha sodelavka pri njegovem umetniškem delu. Postopoma začne razumeti svet umetnosti in razvija občutljivo razmerje z Vermeerjem, ki jo spodbuja k raziskovanju njenega skritega talenta in ustvarjalnosti.
Sčasoma Vermeer uporabi Griet kot model za eno svojih najznamenitejših slik. To povzroči napetost med člani družine in Griet ter izpostavi družbene razlike in omejitve, s katerimi se sooča. Roman raziskuje teme umetnosti, lepote, razrednih razlik, spolnih vlog in družinskih konfliktov.
Chevalierjeva mojstrsko zajame duh časa in kraja ter bralca popelje v svet nizozemske zlate dobe. Njen slog je bogat z detajli, kar omogoča bralcu, da začuti vsakdanje življenje v Vermeerjevi hiši in ulicah Delfta.
Za tiste, ki imajo radi zgodovinsko fikcijo in umetnost, je Dekle z bisernim uhanom očarljiv in poglobljen vpogled v eno najbolj skrivnostnih slikarskih mojstrovin vseh časov. Knjiga je bila leta 2003 tudi prirejena v istoimenski film z Scarlett Johansson in Colinom Firthom v glavnih vlogah.
Objavljeno: 28.05.2024 08:59:29
Zadnja sprememba: 28.05.2024 08:59:29
“Potegni avbo nazaj z obraza” je ukazal nekega dne.
“Nazaj z obraza, gospod”? sem bedasto ponovila in to takoj obžalovala. Ljubše mu je bilo, če nisem govorila in sem samo ubogala, kar je naročil. Če sem že spregovorila ,je moralo biti tehtno.
Ni mi odgovoril. Stranico avbe, ki mu je bila bliže, sem si potegnila nazaj z lica. Poškrobljena konica me je popraskala po vratu.
“Še bolj,” je rekel. “Rad bi videl linijo tvojega lica.”
Obotavljala sem se, potem pa sem jo potegnila še bolj nazaj. Njegove oči so potovale po mojem licu.
(str. 147)