Alba in kavbojski škornji
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | francoska literatura |
Kraj in leto izida | Celje, 1998 |
Založba | Mohorjeva družba |
Prevod |
Tadeja Petrovčič |
Duhovnik pri barabah z ulice!
Alba je oblačilo, podobno dolgi halji, ki si jo duhovnik nadene, ko obhaja mašo. In če izpod albe pokukajo kavbojski škornji, duhovnik pa ima dolge lase in nosi velike prstane srebrne barve, je pred nami Guy Gilbert. Francoski duhovnik, rojen 1935, je tudi ulični vzgojitelj. Najprej je bil kaplan v alžirskem mestu Blida. Da bi se zbližal z domačini, se je naučil arabščine. Svoje poslanstvo uličnega vzgojitelja je odkril, ko se je k njemu zatekel 12 letni otrok, ki so ga starši silili, da je jedel za psom iz pasjega krožnika. Guy Gilbert je spoznal, da otroci z ulice obupno potrebujejo ljubezen. To so otroci zapitih, nasilnih ali ločenih staršev, ki so svoje otroke zapustili. V Parizu živi Guy Gilbert v malem najetem stanovanju v 19. okrožju, kjer se mladi – kakor po drugih velemestnih četrtih – v tolpah klatijo naokrog in vzbujajo strah. Mladim z ulice, prestopnikom, odvisnikom, zapornikom in povratnikom, ki se jih vsi otepajo, pomaga skupaj s sodelavci in prostovoljci. Njegova cerkev je ulica, po kateri se potika do jutra in išče stik z mladimi, da bi jim izkazal ljubezen in jih rešil. Obiskuje jih v bolnišnicah in zaporih, je njihova priča, zagovornik, svetovalec, tolažnik, pomočnik, prijatelj, brat in oče. Zanje je tudi kupil staro kmetijo na jugu Francije, ki so jo nato skupaj uredili. Tam se mladi ob živalih, ki so zanje najboljše zdraviteljice, učijo odgovornosti, nežnosti, potrpežljivosti in ljubezni. Od mnogih knjig, ki jih je Guy Gilbert napisal o mladih z ulice, sta v slovenščino prevedeni dve: Duhovnik pri barabah z ulice in Alba in kavbojski škornji. Obe sta izšli leta 1998 pri Mohorjevi družbi. V njih je zabeležil anekdote iz svojega življenja z mladimi z ulice in svoja razmišljanja o sodobni družbi, v kateri so banke grajene iz marmorja in zlata, vrtci in šole pa iz poceni gorljivih materialov. V tej družbi vladajo denar, sebičnost, pohlep, nasilje in dvoličnost v medsebojnih odnosih. Čisto drugače kakor pri mladih z ulice, o katerih Guy Gilbert pravi: »V vsaki barabi je nekaj čudovitega. Občudovanja vredna je njihova medsebojna pomoč, odrekanje v prid tistim, ki so še nesrečnejši od njih.« Zgodbe, ki jih je zapisal, so trpke, žalostne, pa tudi polne nežnosti, ljubeznivosti, topline, humorja.
S svojim delom uličnega vzgojitelja duhovnik Guy Gilbert dokazuje, da se vsi ti mladi prestopniki lahko vrnejo na pravo pot. K temu so veliko pripomogle tudi njegove knjižne objave, saj ga v svetu že posnemajo – tudi v Sloveniji (društvo SKAM), ki jo je pred leti obiskal.
Objavljeno: 08.12.2014 15:14:14
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:24:28
»Moja človeška pustolovščina na Zemlji je ubrala še neprehojeno pot. Sam za to nimam velikih zaslug. Prisluhnil sem klicu svojih najmanjših bratov in sester z ulice. Cerkev mi je pri tem pustila vso svobodo; na tej nevarni, strmi, a hkrati čudovito lepi poti me spremlja s svojim zaupanjem. Za to sem ji neizmerno hvaležen.« (odlomek iz njegovega pisma)
Za frankofile več na: http://www.guygilbert.net/fr/accueil.html