Pogledala sem svoje telo, golo v svetlobi ognja, in si skušala predstavljati, da bi bilo popisano z zgodovino: dlan s črto v obliki strele, roka, na kateri manjkajo prsti, tisoč ureznin od čarovniškega dela, zatrdele brazde od očetovega ognja, koža na obrazu kot pol staljena sveča. In to so bile le stvari, ki so pustile sledi.
Nobenih počastitev ne bo. Kako je že Ajet rekel grdi nimfi? Madež na obličju sveta.
Ko sem se rodila, imena za to, kar sem, še ni bilo. Rekli so mi nimfa, saj so domnevali, da bom taka kot mama in tete in tisoč sorodnic. Med malimi boginjami smo bile najmanjše, zato smo imele tako skromne moči, da smo si komajda zagotovile večnost. Pogovarjale smo se z ribami in gojile cvetje, izvabljale kapljice iz oblakov ali sol iz valov. Ta beseda, nimfa, nam je začrtala prihodnost po dolgem in počez. V našem jeziku ne pomeni le boginje, ampak nevesto.