Partizanski kirurg

Ljubljana, Cankarjeva založba, 2018

Št. strani: 304

Žanr: spomini

Narodnost: novozelandska književnost

Prav ta neuklonljivi duh je bistvo jugoslovanskega čudeža. Silna moč, ki so jo kazali ti fantje in dekleta pri prenašanju grozljivega trpljenja nas je osupnila. Zakaj svet ne ve nič o tem?

Novozelandec, vojni kirurg, pustolovec in prostovoljec v medicinski službi kraljeve armade, ki je deloval od oktobra 1943 pa skoraj do konca vojne med partizani na Visu, v Liki, Bosni in nazadnje, od julija 1944 v Sloveniji, se je spovedal brez zadržkov. V spominih, ki so izšli leta 1957 v Veliki Britaniji je bil neprizanesljiv do okupatorja, hkrati pa kritičen do intenzivne revolucionarne preobrazbe, ki si jo je drznil osvetliti po svoje, tako da so delo v slovenskem prevodu iz leta 1962 “nekoliko skrajšali”. V sedanji izdaji so mesta zajeta in spisana ležeče. V predgovor so vključeni mnogi viri in pričevanja, ki podprejo spomine tega “rehabilitiranega” humanista, ki je neumorno reševal ranjence, ni pa “mogel doumeti jugoslovanske stvarnosti” s protibritanskim razpoloženjem in stalnim nadzorom OZNE v komunističnem boju za oblast. Kot je rekel njegov kolega: “Zdravnik se je moral zavedati, da spada v neko posebno kategorijo tistih, ki so le trenutno potrebni, a jih imajo za sovražnike novega reda. Poniževali so ga vsak dan in sistematično, vsi”. Zveni znano? Ljudje umirajo, mentaliteta ostaja.

Odlomek iz knjige

Usedel sem se na posteljo k Česlavu, poljskemu študentu medicine, ki je bil zdaj že skoraj dober. Koncertu se res nisem pretirano posvetil. Zapeli so mi vse moje najljubše pesmi. In potem sem jaz zapel maorsko poslovilno pesem “Haere ra”.

(str. 304)

Glej tudi

Jernej Letnar Černič

Ključne besede: SVETOVNA VOJNA 1939-1945, PARTIZANSKO ZDRAVSTVO, PARTIZANSKE BOLNIŠNICE, SLOVENIJA, JUGOSLAVIJA -- NOB

Prispeval/-a: Sandra Simoniti, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Objavljeno: 23.12.2021 7:51:52
Zadnja sprememba: 29.12.2021 12:28:57
Število ogledov: 635