Dobre knjige
4428 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Enajst let in pol tišine
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









David Bandelj

Enajst let in pol tišine

Ljubljana, Slovenska matica, 2020

Št. strani: 99


Spremna beseda: Igor Grdina


Žanr: pesem

Narodnost: slovenska književnost

Namesto molka glas(ovi)

"Enajst let in pol bi našteli, če bi za vsako žrtev holokavsta molčali eno minuto," se začne besedilo na zavihku pete objavljene pesniške zbirke Davida Bandlja. Vzgib za njen nastanek so bili avtorjevi obiski taborišča Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Kontekst (nastanka) zbirke nas neizogibno napelje na Adorna in njegovo misel, da je po Auschwitzu barbarsko oziroma nemogoče pisati poezijo. Bandljeve pesmi so razdeljene v dva sklopa, ki ju uvajajo oziroma zaključujejo citati Itzhaka Katzenelsona, Borisa Pahorja in Zorana Mušiča, ki so grozote holokavsta izkusili na lastni koži. Napisane so v prostem verzu, (skoraj) brez velikih začetnic in ločil, oblikovno so zelo raznolike, zgradba pesmi je skladna z vsebino, avtor spretno uporablja različna pesniška sredstva. Verzi so 'zlomljeni', prekinjajo jih premolki, ki ustvarjajo večpomenskost in v bralcu vzbujajo dvom. Vsebinsko se pesmi navezujejo na čisto določena prostor in čas, ki se po eni strani zdita zelo oddaljena, a sta vendarle tudi tukaj in zdaj (ko enkrat prideš v ta kraj / se iz njega ne vrneš več), tako kot zgodbe in usode tujcev, ki jih nosimo v sebi, kot beremo v zadnji pesmi z naslovom Dediščina, katere glavni motiv so blatni čevlji, ki so hodili po oskrunjeni zemlji in nikoli več ne bodo tisto, kar so bili prej, isto pa – po holokavstu – seveda velja tudi za človeka (ostanki vseh ki so na njih / bodo / hodili / z menoj). Če lahko v lirskem jazu tako v tej kot tudi v nekaterih drugih pesmih zaslutimo pesnika, pa je za zbirko značilna izrazita polifoničnost, saj v njej spregovorijo različni glasovi, ki ne pripadajo samo eni strani. Glasovi pričajo o tem, da je to, kar se je zgodilo oziroma dogajalo, tako nepojmljivo, da se pravzaprav ni mogoče spraševati o razlogih (Razlogi niso bili nikoli zares resnični / namesto njih bi zdaj tam moral rasti grm / poln vrtnic), odgovora na vprašanje zakaj nam ne more podati niti Bog (ko otroci rišejo smrt / lepota zatisne oči / in vpraša Boga / zakaj je). In čeprav gre v resnici za neizrekljivo (Kar vidimo / ne moremo izreči // v nobenem jeziku), ob branju zbirke Enajst let in pol tišine postane jasno, da je ne le mogoče, temveč nujno to neizrekljivost ubesediti in ubesedovati v poeziji in tudi sicer. Če je tišina nadomestilo za krike, kot pravi Bandelj v pesmi z naslovom III., poezija iz zbirke Enajst let in pol tišine na ves glas kriči, njeni glasovi pa nas – seveda tudi kot spomin in opomin – spremljajo še dolgo zatem, ko knjigo odložimo.



Odlomek iz knjige

Najprej sem buden
nato me začenja dušiti
tedaj stečem tja
in kopljem
in kopljem in rijem
in prevračam zemljo

dokler ne potegnem
iz nje
vseh glasov

enega za drugim
spravljam na plan
tiste bolj ohranjene
dam na eno stran
jih spet zagrebem
pognojim in takoj
začnejo cveteti

one zlizane zadržim
jih naredim vidne
ohranim
dajem obliko
na novo
jim odvzemam tišino
in jih postavljam na oltar

na ta oltar

(Obredi slovesa, str. 59)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Rtvslo.si
link Vrabec Anarhist


Ključne besede: AUSCHWITZ, SMRT, KRIVDA, TABORIŠČA


Prispeval/-a: Maruša Mugerli Lavrenčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Objavljeno: 29.12.2021 11:34:39
Zadnja sprememba: 20.4.2022 18:57:18
Število ogledov: 209