Pismonoša iz Nagasakija : resnična zgodba o žrtvi atomske bombe

Radovljica, Didakta, 2020

Št. strani: 188

Ifigenija Simonovič: Ifigenija Simonovič

Žanr: poučna kratka proza

Narodnost: angleška književnost

"Sumiteru torej ni bil knjižni molj, a je nekako zvozil šolo. Rad je imel zgodovino. V tistih časih je bila japonska zgodovina milo rečeno razburljiva." (str. 19)

Prva atomska bomba je padla na Hirošimo 6. avgusta 1945, t.i. Deček (LittleBoy, 408 kg, segrevanje do 4000 stopinj Celzija). Zaradi radioaktivnosti je bilo v trenutku mrtvo vse v radiju enega kilometra, pustošenje je čutilo 8 kvadratnih kilometrov ozemlja, sledil je »črni dež«, ki ga je veter raznesel nepojmljivo daleč. Druga atomska bomba je padla 9. avgusta 1945 na Nagasaki, t.i. Debeluh (Fat Man, 4,5 tone). Ker Nagasaki leži v dolini, je uničila 40 kvadratnih kilometrov ozemlja. Uničeno je bilo vse, tudi arhivi, zato o potankostih ni mogoče pisati. Je pa umrlo približno 60 do 80 tisoč. Ljudje so umirali tudi kasneje zaradi radioaktivnih posledic, bolezni, poškodb. Pisatelj potopisov in romanov, Peter Townsend se je 37 let po 2. sv. vojni na Japonskem sestal z nekaterimi žrtvami atomske bombe. Zapisal je zgodbo hibakuše (žrtve atomske bombe) Sumitera Tanigučija, ki si je vse do smrti leta 2017 prizadeval doseči prepoved izdelave in uporabe jedrskega orožja. Sicer pa je bil avtor poveljniški pilot Kraljevega letalstva, avtor študij in potopisov, dvorni svetnik Kralja Georga VI in Kraljice Elizabete II (1944-1953). Napisal je številne članke v osrednjih revijah in časopisih njegovega časa, pa tudi več knjig o islamu. Njegov roman Hiša na sipini je izšel šele leta 2019, medtem ko je njegova iskrena in diskretna avtobiografija Čas in priložnost (Time and Chance, 1978) doživela več ponatisov.

Odlomek iz knjige

Kmalu je prišel vlak. Ljudje so Senziju pomagali, da se je vzpel na vagon, nihče pa mu ni mogel blažiti hudih opeklin. Vlak se je začel premikati proti severu, vzdolž doline, ustavil se je v Mičiou in tudi na vsaki naslednji postaji, da je spotoma pobiral ranjene ali odlagal mrtve. Uro in pol kasneje je vlak ustavil v Omuri, šestdeset kilometrov iz Nagasakija. Senzi je izstopil, še vedno skoraj slep in omamljen, in se na peronu sesedel. Bilo je hudo, če bi padel po tleh tako, da bi obležal na levem licu, kjer je bila koža razbolela, a cela. Vendar, ne, padel je tako, da je z desnim licem in s preostankom desnega ušesa treščil ob tla, na prah in beton. Tam se je šele začela Senzijeva agonija. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v vojaško bolnišnico, kjer so mu rane namazali z zeleno tekočino in kjer je dobil injekcijo proti tetanusu. Potem je padel v komo, iz katere se je prebudil po šestih tednih.

Ključne besede: GROZOTE, ATOMSKA BOMBA, RAZČLOVEČENJE

Prispeval/-a: Patricija Dodič , Kosovelova knjižnica Sežana
Objavljeno: 21.9.2021 12:30:49
Zadnja sprememba: 22.3.2022 9:38:29
Število ogledov: 662