Nina Arlič
Gorgonavt
Celje, samozaložba, 2013
Št. strani: 579
Žanr:
znanstvenofantastični roman,
pisemski roman
Narodnost: slovenska književnost
Kaj storiš, ko se nenadoma popolnoma sam znajdeš v temi, sredi neznane galaksije, brez spominov na preteklost – razen na uničenje sveta? Spečeš palačinke.
Gorgonavt, roman izpod peresa Nine Arlič – ki se opisuje kot popotnica, fotografinja, pesnica, ilustratorka, palačinkopekinja, oblikovalka, strelka in še marsikaj drugega – je luč sveta ugledala leta 2013. Vsestranskost avtorice se odseva v zgodbi, ki jo je žanrsko skoraj nemogoče opredeliti – gre za znanstvenofantastično avtobiografijo z elementi kriminalke, srhljivke in ljubezenskega romana. Spremno besedo k zgodbi je napisala Majda Kamenšek Gajšek. Roman je razdeljen na tri dele, predstavljene skozi dnevniške zapise. Dnevnik vodi Paprika Kej – enigmatična rdečelaska knjižničarske veroizpovedi, ki se nenadoma znajde sama sredi neznane galaksije, daleč v prihodnosti. Spominja se le, da je bil svet, kjer je nekoč živela, uničen. Bralec skozi njene oči spremlja vznemirljive vesoljske dogodivščine, na katerih sreča najrazličnejše osebe, razišče nenavadne svetove in temne globine galaksij. Skupaj s Papriko odriva svet prihodnosti – in pretresljive skrivnosti, ki jih skriva preteklost. Gorgonavt je neobičajen, unikaten in predvsem zabaven roman. Bralca popelje skozi malodane celotno literarno vesolje, od srhljivke, do ljubezenske zgodbe. Na poti humor mojstrsko združuje z nelagodjem, ki ga zbudijo prizori napak dandanašnje družbe, reflektirani v daljno prihodnost. Obenem pa poskrbi, da bralcu ni niti na eni sami strani poti dolgčas - še posebej pa bo nasmejal tiste, ki jim internetna kultura ni neznanka.
Odlomek iz knjige»Smer?«
»Katerakoli, ni mi važno.«
»Kapaciteta tanka za gorivo?
»Hmm … Majcena?«
»Kapaciteta tovornega skladišča?«
»Ne bi vedela povedati.«
»Radi bi prepeljali tovor v katerokoli smer, pa ne veste, koliko goriva zmorete, koliko tovora zmorete, kaj šele, kakšen tip ladje imate?« Zdaj je dvignil pogled. Pokazala sem mu mapo, v kateri je bilo nekaj polprosojnic. Potrudil se je in vzel eno, jo pritisnil ob čitalnik in med nama se je pojavil majhen duhec moje ladje, ki ga je uradnik malomarno preučil. »Aha, je že prav, 24-ULL imate. Se niste vi včeraj zaleteli v pristanišče?« Skesano sem molčala. Zavore so mi pozabili podčrtati.
(Str. 37)
Ključne besede:
VESOLJE,
VESOLJSKA VOZILA,
PRIHODNOST,
POTOVANJA
Prispeval/-a:
Matevž Zdolšek,
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Objavljeno: 22.8.2021 11:49:22
Zadnja sprememba: 22.8.2021 12:20:17
Število ogledov: 472