Philip Pullman

Njegova temna tvar. Knj. 1, Severni sij

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2011

Št. strani: 413

Prevod: Jakob J. Kenda

Zbirka: Žepnice. Mladinsko leposlovje (Mladinska knjiga)
Žanr: fantastični roman, fantastični roman (mladinski)

Narodnost: angleška književnost

Kompas resnice v rokah lažnivke

Ljudje cenimo znanje. Prepričani smo, da je razgledan posameznik našel pot do osebne svobode. Prepričani smo tudi, da ni hujšega zla, kot je namerno neznanje. Človek, ki onemogoča dostop do znanja, je poosebitev tega zla. Znanje in zlo sta osrednji temi trilogije fantazijskih romanov Njegova temna tvar. Napisal jih je priznani angleški mladinski pisatelj Philip Pullman (1946-), prevedel pa prevajalec Harryja Potterja Jakob J. Kenda. V prvem romanu z naslovom Severni sij se znajdemo v nenavadnem svetu. Podoben je našemu, le da se tam človek rodi z daemonom - živalskim sopotnikom, ki z odraslostjo dobi stalno obliko. Ta svet je v primežu opresivnega Magisterija, ki vodi gonjo proti nadnaravni substanci z imenom Prah. Magisterij verjame, da Prah predstavlja izvirni greh. Pripoved sledi Lyri Belaqua, premeteni deklici in lažnivki brez sramu, ter njenemu daemonu Pantalaimonu. Lyra je nečakinja Lorda Asriela, raziskovalca, ki na začetku romana na sever odide preučevat Prah. Lyra po njegovem odhodu postane lastnica alethiometra – instrumenta, ki lahko uporabniku odgovori na katerokoli vprašanje. Odloči se, da bo svojemu stricu vrnila zlati kompas. Pot na sever ji prekrižata turbulentno dogajanje v njenem Oxfordu in skrivnostna gospa Coulter, ki kaže zanimanje za malo deklico. Severni sij je z Carnegijevo medaljo nagrajen začetek čarobne odisejade prek nenavadnih svetov in nenavadnih bitij. Leta 2007 je bil roman izbran za favorita med nagrajenci. Istega leta je po njem nastal film The Golden Compass, ki je dobil oskarja za vizualne učinke. Na HBO vrtijo serijo, nastalo po celotni trilogiji.

Odlomek iz knjige

Ko je knjižničar rektorju dejal, da je uganka Prahu ne bi zanimala, se je seveda motil. Zdaj bi z velikim zanimanjem poslušala vsakogar, ki bi ji imel o tem kaj povedati. V prihodnjih mesecih tudi bo in sčasoma bo o Prahu vedela več kot kdor koli drug. A zaenkrat jo je še vedno obdajal bogati svet Jordana.
Misli pa ji je zaposlilo še nekaj drugega. Po oxfordskih uličicah so se širile nenavadne govorice. Ko so ljudje zanje izvedeli, so se odzvali, kot bi šlo za zgodbo o duhovih: nekateri so se govoricam posmehovali, drugi pa so ob njih postali nenavadno redkobesedni. Po Oxfordu se je namreč šušljalo o številnih in popolnoma nepojasnjenih izginotjih otrok.

(str. 46-47)

Nagrajena knjiga: 

Glej tudi

Wikipedija

Bukvožer, otroška oddaja o knjigah

Ključne besede: FANTASTIKA, FANTASTIČNA KNJIŽEVNOST, FANTASTIČNI SVETOVI, ŽIVALI, ČAROVNICE, RELIGIJA, VZPOREDNA VESOLJA


Prispeval/-a: Dominik Lenarčič, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Objavljeno: 27.2.2021 10:56:44
Zadnja sprememba: 25.5.2021 10:28:23
Število ogledov: 2431

• facebook
• twitter
• linkedin