Dovolj
Žanr | družbenokritični roman, mladinski roman |
Narodnost | kanadska književnost |
Kraj in leto izida | Dob pri Domžalah, 2019 |
Založba | Miš založba |
Ključne besede | Družinski odnosi, Socialna patologija, Spolna zloraba |
Ni moja krivda, da je moje družinsko življenje popolnoma zajebano
Po smrti svojega moža se iz učiteljice angleškega jezika spremeni v alkoholičarko. Pusti službo, živi od socialne pomoči. Pa ne samo ona. Skupaj z njo toneta v goščo nemoči njena najstniška hči Lizzie in desetletni sin Charlie. Otroka sta seveda nesrečna, ker je njuna mama tako nebogljena, in morda prav zato stoično prenašata občasne mamine »moške obiske«. Potem pa v njihov žalostni svet pride Dean. Žal ne zasije in ne prinese svetlobe, ampak le še bolj oklepajočo stisko že tako nemočnima otrokoma. Mama živi le še za Deana in verjame samo Deanu. Alkohol ji je izklopil vsa alarmna sporočila. Lizzie pobegne k babici. Charlie, mali deček, ostane sam. Svojo nebogljenost transformira na najbolj grozljiv način.
” Sinoči si šla k babi?” Charlie končno vpraša in si živčno grize spodnjo ustnico. Premolkne in se trudi izgovoriti vprašanje, ki si ga tako obupno želi zastaviti. ” Zakaj nisi vzela še mene? Zato, ker sem razbil njen krožnik z Jezusom!” V Charlijevih očeh se lesketajo solze. ” Ne moreš kar oditi.” Obraz se mu naguba v napeto mrščenje. ” Ti si edina, ki vedno poskrbi, da so stvari tu v redu.” Srce se mi ustavi. Charlie ima prav. ” To je naš dom. On mora oditi,” reče Charlie in prekine moje misli. str.63