| Žanr | avtobiografski roman, potopis, spomini |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2019 |
| Založba | Osminka & Co. |
| Ključne besede | Jadranje, Spomini |
Morje bližine je zagotovo knjiga o jadranju in Jadranu, a je obenem tudi zelo intimna knjiga (sam avtor jo je označil za avtobiografski roman v črticah) o življenju. Precej jadralcev se odloči za bolj ali manj osamljena popotovanja po brezkončni modrini in marsikdo od njih je že popisal in tudi izdal svoje jadralske dogodivščine, vendar so redki, ki so v svojih izpovedih tako osebni, kot je Mitja Zupančič, pa čeprav so prepluli svetovne oceane, avtor Morja bližine pa se v glavnem zadržuje na bližnjem Jadranu. Morda ravno zaradi tega. Težko si je biti na ti z oceani, z Jadranskim morjem morda nekoliko lažje. Je vendarle bolj domače, bližnje in poznano, kar pa ne pomeni, da ne ponuja novih in zanimivih zgodb. Morda so te prav zaradi tega toliko bolj intimne. Sploh, če jih pripoveduje Mitja Zupančič, ki si je z (Jadranskim) morjem na Ti. Knjiga, ki bi jo moral prebrati vsak zaljubljenec v morje. Morda celo večkrat.
Objavljeno: 30.08.2019 08:17:39
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:39:34
“Zase zmeraj pravi, da je ribič in težak s Hvara. Bartul Dulčić je imel rad življenje in ženski svet, a nikoli ni našel pravega časa ali pa zadostnega udobja, da bi si ob ostareli materi uspel in zmogel ustvariti lastno družino. Sprva je odšel za kruhom v svet, kot ladijski inženir, da bi se potem lahko ustalil in vrnil na rodno grudo. Zjutraj ribič, čez dan »težak« na polju in v vinogradu, zvečer spet ribič, in tako z dneva v dan. V svoji skromni kamniti hiški v vasi Mala Rudina pri Starem Gradu na Hvaru, ki ima še vedno črno ognjišče, živi skromno, brez televizije. Glavna sprostitev so mu bile in ostajajo knjige, pa ne kakršnakoli literatura, ampak tista resna, klasična, temeljna, za velike razumnike in humaniste. Znotraj tega samosvojega sveta je izoblikoval tudi lastno samozavest in pogled na svet, ki ni povprečen, ampak zahteva sledenje, premislek in razumevanje.” (str. 167-168)
