Dobre knjige
5048 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Čas koz
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,6
Št. ocen:7









Luan Starova

Čas koz

Ljubljana, Cankarjeva založba, 2019

Št. strani: 160


Prevod: Aleš Mustar


Zbirka: Moderni klasiki
Žanr: družbeni roman, družbenokritični roman, filozofski roman, moralistični roman, pastoralni roman, problemski roman, satirični roman, simbolistični roman, socialnopolitični roman, zgodovinski roman

Narodnost: albanska književnost, makedonska književnost

Na Balkanu ni miru.

Luan Starova, rojen leta 1941 v Albaniji, od leta 1943 živi v Makedoniji. Po doktoratu iz književnosti je na Sorboni zaključil specialistični študij moderne francoske književnosti, pozneje pa predaval francosko književnost v Skopju. Bil je veleposlanik nekdanje Jugoslavije v Tuniziji in Palestini, prvi veleposlanik Republike Makedonske v Franciji, predstavnik v UNESCU, danes je član Makedonske akademije znanosti in umetnosti. Začel je kot pisec esejev, kritik, potopisov in krajših proznih del, po polomu s pesniško zbirko zaradi zaostrenih razmer na Kosovu (Pesmi iz Kartagine) je poezija ostala del njegovega notranjega literarnega življenja, svoj prvi roman pa je objavil leta 1992, v obdobju razpadanja Jugoslavije. To je bil roman Očetove knjige, prvi v ciklu Balkanske sage, ki skupno šteje sedemnajst romanov. Saga je časovno razširjena čez celotno dvajseto stoletje, ki so ga zaznamovali propad Otomanskega cesarstva, svetovni vojni, obdobje stalinizma, obdobje titoizma, razpad Jugoslavije in osamosvojitev Makedonije, na ramenih te zgodovine pa se prikazuje družina, mikrosvet, ujet v kolesje javnega in političnega. Navdih za sago je v prvi vrsti vprašanje balkanskega samouničevanja, motiv za pisanje oz. eden izmed njih pa je tudi emigrantska usoda pisateljeve družine. ČAS KOZ je drugi roman tega cikla in prvo delo avtorja, ki je prevedeno v slovenski jezik. Osrednje vprašanje romana je vprašanje identitete in zgodovinskega spomina ter vloge malega človeka v njej, dogajanje je postavljeno v čas razhoda Tita s Stalinom. Avtor na tragikomičen način opisuje življenje v takratni Makedoniji in v tem pogledu gre za dokument o času, obenem pa tudi za njegov neomitološki prikaz. Roman je istočasno tudi filozofska pravljica, je basen, je pastorala in antipastorala, je spominska proza, je politični roman, je etnološki in je satira. Je eksotičen, nadrealističen in preprosto lep roman, ki odpira mnogo vprašanj, zaradi enostavne pripovedi pa bralno dosegljiv vsem bralcem. In kakšno vlogo ob vsem tem zavzemajo koze? Pomembno!



Odlomek iz knjige

Oče je imel knjige, v katerih so na široko razpravljali, kako so koze osiromašile gozdove v Španiji, na Siciliji in Korziki ter v nižinah, v Atlasu, v Severni Afriki, celo do Črnega morja. Imel je knjige o veliki delitvi na kozarje in protikozarje v Evropi na začetku stoletja. Pristaši prvih so jasno nasprotovali argumentaciji ugotovitev protikozarjev o škodljivosti koz. Koza je odkrila kavo, pokazala, da se z obrezovanjem trte pridela več grozdja, in če koze primerjaš s kravami, dajejo osem- do desetkrat več mleka na kilogram žive teže. Za očeta je bilo največje odkritje v njegovih knjigah to, da je znanstveno dokazano, da je kazein v kozjem mleku zelo lahko prebavljiv, kar se vidi v krhki in lahki naravi njegovega koagulata, ki je zelo podoben materinemu mleku. Te ugotovitve je oče našel v zelo redki knjigi, kak drug primerek te knjige na Balkanu sploh ne obstaja. Podobnost med kozjim in materinim mlekom ga je razveselila. To bi lahko bil pravi argument s protikozarji. Toda komu lahko to pove? Kozo so kljub vsemu dobremu, kar je dajala ljudem, še posebej revnim, ki jih je reševala pred lakoto, boleznijo, smrtjo, mnogi kot domačo žival še vedno podcenjevali. V veliko državah so bogati na »balkansko kravo« revežev gledali s prezirom. / Veliko, zelo veliko skrivnosti o kozah je bilo v očetovih knjigah. Toda za te knjige ni vedel nihče v družini, kaj šele kdo iz Kozje četrti. Videti je bilo, da je oče imel knjige o vseh težkih časih na Balkanu. Takšen je bil tudi čas koz.

(str. 40)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Bukla


Ključne besede: KOZE, JUGOSLAVIJA, KOMUNIZEM


Prispeval/-a: Renata Vidic, Valvasorjeva knjižnica Krško
Objavljeno: 31.7.2019 9:21:09
Zadnja sprememba: 7.8.2019 7:26:38
Število ogledov: 4204