Sto srečnih dni

4,7
(10)
Žanrdružbeni roman, psihološki roman
Narodnostangleška književnost
Kraj in leto izidaTržič, 2019
Založba
Ključne besede Empatija, Psihične travme, Rak (medicina), Prijateljstvo, Doživljanje bolezni, Medosebni odnosi, Ženske
Prevod Lidija Kreft
Število strani

406

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

13-14 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Dovoliti, da odideš srečen

Osrednji junakinji romana sta petintridesetletnici Annie in Polly, ki jima življenje ni prizanašalo s težkimi udarci. Spoznata se v bolnišnici, kjer Annie obiskuje šestdesetletno popolnoma dementno mamo, Polly pa se zdravi zaradi zelo napredovalega rakavega obolenja. Ženski izhajata iz različnih družbenih razredov, Annie delavskega, Polly bogataško intelektualnega, vendar ju trpljenje zbliža, postaneta iskreni prijateljici. Polly z iskrivimi domislicami spreminja življenje ne le Annie, pač pa tudi drugim bližnjim, saj sklene, da pred senco smrti ne bo klonila, pač pa skušala polepšati življenje vsem, ki jih ima rada. Zabavno grenka pripoved z mozaikom življenjskih usod ljudi, ki zaradi Pollyjine širokosrčnosti in empatije postajajo boljši, zrelejši posamezniki ter se naučijo upravljati s svojimi življenji, je romaneskni priročnik o moči medsebojne pomoči in ljubezni. Avtorica je pripoved napisala po izkustvu lastne hude, vendar pravočasno odkrite in ozdravljene bolezni.

“Nenehno razmišljam o tem, da si moram obnoviti avtomobilsko zavarovanje, si kupiti nov zimski plašč, še preden poidejo tisti boljši,” je rekla Polly. “Nato se opomnim … Ne morem, veš? Nemogoče je ne misliti na prihodnost.” S težavo se je skobacala na noge. “Kakorkoli. Še nečesa ti ni treba narediti, če umiraš, in to je nehati jesti sladkarije. V resnici sem jih začela še bolj jesti. Torej, si za vročo čokolado ali tortico?” (str. 153)

Citati

(1)

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 31
Komentarji: 0
Število ocen: 10
Želi prebrati: 6
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 6