Dobre knjige
2943 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Čas ptice ubijalke
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:2









Alex La Guma

Čas ptice ubijalke

Ljubljana, Založba/*cf, 2018

Št. strani: 175


Prevod: Zoja Skušek


Zbirka: Kaif
Žanr: družbeni roman, družbenokritični roman

Narodnost: afriška književnost

"Ali se lahko ljudje podredijo zlu? Bah, v tem ni dostojanstva."

Alex La Guma se je rodil leta 1925 v Cape Townu in je eden največjih južnoafriških avtorjev. Kot njegova starša je tudi sam deloval kot politični aktivist. Zaradi delovanja proti separatističnemu režimu je veliko časa preživel v hišnem priporu in zaporu, njegova dela pa so bila prepovedana. Čas ptice ubijalke je razmeroma kratek roman o uporu proti apartheidu, ki je sistematično zatiral domorodno prebivalstvo Južnoafriške republike. Izšel je v času, ko se je bil La Guma prisiljen zateči v izgnanstvo. Problematiko razslojene južnoafriške države, kjer bela manjšina vlada večinskemu črnskemu delu prebivalstva, nam je razodel skozi zgodbe treh protagonistov. Eden od njih je Šiling Murilo, ki se po letih prisilnega dela vrne na zemljo svojih prednikov. Kljub minulim letom se njegov bes ni ohladil in ga zanima le maščevanje za grozljivo dejanje. Šilingov antipod je Hannes Meulen, pripadnik vladajoče manjšine, ki se je pred leti zavoljo svojega privilegiranega položaja izognil primerni kazni za storjeni zločin. Njuni zgodbi se pridruži še Edgar Stopes, potujoči prodajalec, ki zaradi pokvarjenega avtomobila obtiči v brezimnem prašnem mestu. Čeprav se sprva zdi, da svet v romanu drema v neusmiljenem pripekanju sonca, upor Šilinga Murila ni osamljen. Njegovo maščevanje je osebno, a prebujajo se tudi ostali pripadniki zatirane skupnosti. Pesmi, ki jih obupano ljudstvo poje, da bi priklicali dež in pregnali sušo, se spremenijo v klice k uporu.



Odlomek iz knjige

Je dan podoben dnevu? Nekoč je bil dan, ko je bila vsa ta zemlja naša. Tukaj smo sadili koruzo in redili ovce kakor pred nami naši očetje in njihovi očetje pred njimi. Na tem griču so pokopani naši predniki. Tukajle so plesali naši mladeniči in mladenke. Poznali smo dobre in slabe dni, leta debelih in leta suhih krav. Ko so bili časi dobri, smo imeli veliko otrok in debela jagnjeta, travo in koruzo, prelepo okrasje iz korald in srečne pesmi. Ko so bili časi slabi, smo jih prebrodili, in naši predniki so bili vedno z nami. Dobri časi ali slabi časi, dnevi debelih ali dnevi suhih krav - to je bil naš dom. Hudi časi so bili naši, tako kakor so bili naši dobri časi. Zdaj pa prihaja zlo, ki ni naše.



Cobiss povezava

Glej tudi

link Založba /*cf
link AirBeletrina
link Rtvslo.si


Predmetne oznake: Rasizem


Prispeval/-a: Gregor Korošec, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Objavljeno: 28.2.2019 17:42:06
Zadnja sprememba: 28.2.2019 17:42:06
Število ogledov: 325