Vida Kokalj

Tri desne, dve levi : mladinski roman

Brežice, Primus, 2018

Št. strani: 288

Zbirka: Avtorji
Žanr: mladinski roman (mladinski)

Narodnost: slovenska književnost

Vida Kokalj je univerzitetna diplomirana pravnica ter avtorica in soavtorica več zakonov. Poleg poklicnega pisanja pa je zelo rada pisala tudi za otroke. Po upokojitvi je izdala dve zbirki pravljic: Take z vrta in Tiste z gozda. Tri desne, dve levi pa je avtoričin drugi mladinski roman. V njem je opisana zgodba dvanajstletnega Žana, ki preživi tritedenske počitnice ob jezeru med planinami, kjer nima brezplačnega dostopa do interneta, medtem ko so vsi prijatelji na morju. Na začetku kaže, da bodo počitnice zelo dolgočasne, pa se stvari obrnejo popolnoma drugače. Žan spozna deklico Tilko, ki tam živi in počitnice se iz dolgočasnih spremenijo v skrivnostne in nevarne. Tilki Žan zelo rad pomaga pri opravilih na njihovi kmetiji, zelo se spoprijatelji tudi z živalmi. Poleg tega mu Tilka nenehno zastavlja uganke, za rešitev katerih ga tudi nagradi. Delo na kmetiji in Tilkine uganke kmalu tako zaposlijo Žanove možgane, da na svoj mobilni telefon in računalnik skoraj ne pomisli več. Vseeno pa Tilka in Žan ukradeta nekaj časa za geolov, ki je zelo razširjena prostočasna aktivnost, ki izvira iz ZDA. Lega geotočk, kjer so skriti zakladi, je v obliki koordinat (zemljepisna širina in zemljepisna dolžina) objavljena na svetovnem spletu, kjer najditelj zaklada zabeleži tudi svojo najdbo. Žan in Tilka sta svoj zaklad dobro skrila, ni pa nemogoče, da bi ga kdo našel. Med svojimi sprehodi po okolici pa naletita tudi na onesnaževanje okolja in prekupčevanje z drogami. Tega v neokrnjenem planinskem svetu človek res ne bi pričakoval. Ker Žan in Tilka nista od muh in dregneta v osje gnezdo, se znajdeta v veliki nevarnosti. No, počitnice se kljub vsemu srečno končajo, Žan pa bo moral spet napeti možgane, da bo rešil novo Tilkino uganko. Zgodba o Tilki in Žanu se tako nadaljuje. Zanimivo in napeto počitniško branje.

Odlomek iz knjige

Tako nama je zadnje jutro ostalo le, da kamen resnice odneseva tja, kjer sva ga našla. Le tam ga lahko najde pastir in konča Belinino zgodbo. Položila sva ga med druge bele kamne na obrežju reke. Lovil je sončne žarke in se skrivoma svetlikal. Reka je tiho šumela in temne jezerske vode odnašala v daljavo. Upam, da voda ni zastrupljena in da bodo v njej skrite ribe, školjke, rakci in drugi nevidni prebivalci preživeli. Komandir in inšpekcije so poskrbeli, da so na kmetiji v skriti dolini greznico in bazen z gnusno strupeno vodo v hlevu izpraznili ter vse temeljito očistili.

(str. 286)




Predmetne oznake: Počitnice, Podeželje, Mladostniki, Prijateljstvo, Ekologija, Svetovni splet, V mladinskem leposlovju


Prispeval/-a: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice
Objavljeno: 20.9.2018 18:06:41
Zadnja sprememba: 20.9.2018 18:06:41
Število ogledov: 412

• facebook
• twitter
• linkedin
• google+