Dobre knjige
2902 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Stebri zemlje : prva knjiga trilogije Kingsbridge
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,8
Št. ocen:6









Ken Follett

Stebri zemlje : prva knjiga trilogije Kingsbridge

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2017

Št. strani: 495


Prevod: Uroš Kalčič


Žanr: zgodovinski roman

Narodnost: angleška književnost

Epska zgodovinska saga, ki jo boste zagotovo prebrali do konca.

Stebri zemlje nas vodijo v zgodovinsko sago o mestu Kingsbridge, ki se je skozi stoletja iz majhne vasice razvil v pomembno mesto. Odvijajo se v 12. stoletju, v srednjeveški Angliji, ko zaradi smrti angleškega prestolonaslednika divja vojna za kraljevi prestol. Gre za zgodovinski roman o najbolj plemenitih in najbolj nizkotnih človeških vzgibih, o neminljivi ljubezni in gorečem sovraštvu, o junaštvu in strahopetnosti, o odpuščanju in maščevanju. Avtor, znan tudi po priljubljenih kriminalnih romanih, pravi, da ni želel napisati "težke" knjige, ampak "zgodbo, polno prigod in živopisnih likov, stremuških, sprijenih, poltenih, junaških in bistroumnih." Srčika najuspešnejšega Follettovega romana je gradnja katedrale in z njo so tesno povezana življenja in usode njegovih junakov. V negotovih časih se prepletejo zgodbe ljudi, ki jih združi nastajujoča katedrala: meniha Phillipa, gonilne sile gradnje, zidarja Toma, ki lahko z delom končno nahrani svojo družino, Aliene, ki se po grozljivi izkušnji pogumno postavlja na noge, in ostalih. Gradnja katedrale je boj med dobrim in zlim, med tistimi, ki vsemu slabemu navkljub, pogumno, z nezlomljivo voljo gradijo, ter tistimi, ki zaradi nizkotnih in sebičnih nagibov rušijo. In razplet je negotov.



Odlomek iz knjige

Volovska vprega se je ustavila pod vislicami. Šerifov sluga je splezal na voz z zanko v roki. Jetnik se je začel otepati. Dečki so navdušeno vriskali – bili bi razočarani, če bi ostal miren. Možakovo gibanje so omejevale vrvi, ki so mu vezale zapestja in gležnje, vendar je suval z glavo levo in desno, izogibajoč se zanki. Čez kak trenutek je sluga, pravi orjak, stopil nazaj in sunil ujetnika v želodec. Možu je vzelo sapo, zvil se je v dve gubi in sluga mu je brž nataknil zanko čez glavo ter zadrgnil vozel. Potem je skočil iz voza, napel vrv in njen drugi konec privezal za kljuko v podnožju vislic.
To je bil prelomen trenutek. Če bi se jetnik zdaj še naprej otepal, bi samo prej umrl.
Vojščaka sta jetniku razvezala noge in ga pustila, da je stal sam na vozu, z rokami, zvezanimi za hrbtom. Množico je zagrnila tišina.
V takih trenutkih je dogodek pogosto kaj razburkalo: obsojenčeva mati je začela ponorelo vpiti ali pa je njegova žena izvlekla nož in zadnji trenutek planila proti odru, da bi ga rešila. Včasih je obsojenec na glas prosil Boga odpuščanja ali klical strahotna prekletstva nad svoje rablje. Vojaka sta se postavila vsak na svojo stran šafota, pripravljena, da opravita z vsakim takim neljubim dogodkom.
In tedaj je ujetnik zapel.

(str. 21)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Bukla


Predmetne oznake: Katedrala, Gradnja, Meništvo, Srednji vek


Prispeval/-a: Gregor Korošec, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Objavljeno: 18.7.2018 13:25:25
Zadnja sprememba: 7.12.2018 18:20:46
Število ogledov: 1110