Dobre knjige
2999 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Trgovinica Pri srečni roki
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:2









Goran Petrović

Trgovinica Pri srečni roki

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2004

Št. strani: 296


Prevod: Tatjana Žener


Zbirka: Roman
Žanr: družbeni roman, fantastični roman, ljubezenski roman

Narodnost: srbska književnost

Na branje se je potrebno vselej skrbno pripraviti, nikoli ne veš, koga utegneš srečati.

Srbski pisatelj Goran Petrović je roman Trgovinica Pri srečni roki posvetil branju ter soodnosu med avtorjem, literarnim delom in bralci. Zanj je prejel ugledne nagrade, med drugim tudi za najboljši srbski roman leta 2010, za izvrsten prevod v slovenščino je poskrbela Tatjana Žener. V njem je na izviren način razvita ideja skupnega branja, pri katerem je mogoče iz resničnosti vstopiti v svet literature in tam srečati tiste, ki hkrati berejo isto knjigo. Branje je lahko razburljiva pustolovščina ali pa samotno potovanje, na katerem zaviješ na skrivna mesta, ki jih drugi bralci ne opazijo, morda pa ravno v tej samoti srečaš sorodno (bralsko) dušo. Rdečo nit zgodbe povezuje roman Anastasa Branice z naslovom Moje volilo, ki je iz posebnega razloga napisan kot podroben, liričen opis pokrajine, vendar brez oseb in dogodkov. To praznino zapolnijo tisti, ki Anastasovo delo zvesto prebirajo ter v njem počnejo vsakdanje stvari, kuhajo, vrtnarijo, se učijo in raziskujejo, ali pa negujejo spomine na preteklost.



Odlomek iz knjige

»Na prvi strani knjige v Anastasovih rokah je bil odtisnjen očetov ekslibris – miniaturna podoba drevesa življenja /…/ V njej so bili opisi različnih pustolovščin, primerni za šolsko mladino, in odkar mu jo je mama podarila za rojstni dan, je deček že večkrat preučil njeno vsebino. Najljubše so mu bile vrstice, ki so opisovale pogled na morje, in ker fantič dotlej še nikdar ni videl velike vode, je pogosto željno obstal prav na tem mestu, pri rtu visoko nad morjem, in samega sebe prepričal, da resnično sliši bučanje valov, čuti svežino soli, vidi tudi tisto, česar ni v knjigi, česar pisec ni podrobno opisal. Ko je te srede leta 1906 Anastas Branica zvonil z nogami na očimovem stolu, se je prek vse mere zamaknil – in stekel k obali. Ko so se dečkove noge pognale v tek, so vse urneje spešile po strmini. Ne, stola ni bilo več, niti mize, ni bilo več nadstropne hiše na Velikem Vračarju, Anastas je hitel po ozki, vijugasti stezi, vse bliže širni gladini.«

(str. 89)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Bukla
link Mladina


Predmetne oznake: Branje, Bralci, Literarno ustvarjanje


Prispeval/-a: Anja Ogrizek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Objavljeno: 16.7.2018 18:36:37
Zadnja sprememba: 16.7.2018 21:43:52
Število ogledov: 593