Samuraj
Žanr | družbeni roman, zgodovinski roman |
Narodnost | japonska književnost |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
Založba | Sanje |
Ključne besede | Usoda, Upanje, Družbena slojevitost, Poslušnost |
Prevod | Iztok Ilc |
S samurajevim mečem seka njegov gospodar
Roman, stkan z nitmi resničnih usod, se prične na Japonskem, v začetku 17. stoletja. Podeželski samuraj Hasekura Rokuemon je na čelu svojega klana, a je pri oblasteh v nemilosti, vse od časa, ko se je njegov oče v fevdalnih bojih postavil na stran napačnega ‘velikega gospodarja’. Rokuemon je kot nepomemben samuraj nepričakovano pozvan, da kot odposlanec ‘velikega gospodarja’ z ladjo odpotuje v Novo Španijo (Mehiko), kjer naj bi sklenili trgovinski dogovor kot protiuslugo za dovoljenje širjenja krščanstva na severovzhodu Japonske. Za Rokuemona naj bi bila to priložnost, da klanu povrne čast in posestvo. K potovanju deloma pripomore tudi preračunljivi padre Velasco, frančiškanski misijonar, ki si bolestno želi postati japonski škof. Usodi frančiškana in samuraja se na potovanju vse bolj prepletata, na koncu se le razkrije pravo, neusmiljeno politično ozadje, ki oba junaka prisili, da stketa zgodbo, kakršne nista hotela.
Skozi razvoj dogodkov spoznavamo, da učinkovitosti samuraja ni v slikovitem mahanju s katano, ampak v poslušnosti za vsako ceno. Ubogljivost kot vrlina, ki pa ni jamstvo, da bi te ravno zaradi nje gospodar ne pogubil.
“Gospod Hasekura, ali se spominjate tistega Japonca?”
“Nekdanjega meniha?”
Ne da bi ga Nishi vprašal, se je tudi samuraj spomnil rojaka, ki je v Mexicu pristopil k njim. Nekdanji menih, ki je živel z Indijanko v Tecaliju v kolibi s streho iz ločja, na obronku ribnika, ki se je v jutru bleščal kot kri. Rekel je, da se ne bodo več srečali, ampak če je to res, kam je odšel?