Dobre knjige
2998 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Hiša norčij
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Jelena Isak Kres, Jelka Reichman

Hiša norčij

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2018

Št. strani: 30


Zbirka: Zbirka Velike slikanice
Žanr: pesem

Narodnost: slovenska književnost

Slavje bilo je, kot vidiš, divjaško, včasih, priznajmo, že kar razgrajaško...

V čarobni svet živali in njihovih vragolij nas je v tej slikanici popeljala starosta slovenske ilustracije Jelka Reichman. Z vseh vetrov so prišle miške, hrčki, psi, medvedi, pande, pingvini... in našli prostor v igrivih verzih prevajalke Jelene Isak Kres. To je njena prva knjiga namenjena najmlajšim. Kot zanimivost naj povem, da so besedila nastajala po predlogi slik in ne obratno, kot je običajno. Ravno tako kot pri otrocih, kjer so vsakodnevne slike močnejše od besed. Toplo priporočam!



Odlomek iz knjige

Dan veselja je v mišji dobravi,
pridite v Hišo norčij, vsak se lahko pridruži zabavi,
vabljeni v svet vragolij!

Miške so zlezle visoko pod strop,
slišite cvilež in smeh?
Pravkar pričel se je ljudski nastop,
ples na barvitih vrveh.

Sem in tja švigajo repki,
suče se dvajset ušes,
skladno se dvigajo drobcene tačke,
sto vrvohodskih čudes!



Cobiss povezava

Glej tudi

link YouTube


Predmetne oznake: živali v otroškem leposlovju


Prispeval/-a: Sandra Simoniti, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Objavljeno: 9.4.2018 9:47:21
Zadnja sprememba: 31.7.2018 12:49:09
Število ogledov: 483



Kritike

Osemdesetletnico legendarne ilustratorke Jelke Reichman, ki je s svojimi podobami gotovo zaznamovala številna otroštva, je založba Mladinska knjiga obeležila z izdajo antologije Rasla je Jelka in z izdajo slikanice Strašni volk izpod peresa Svetlane Makarovič in v podobi Jelke Reichamn. Slikanica Hiša norčij je sicer iz lanskega leta, a tudi ob obeh svežih knjigah vsekakor vredna omembe – ne samo zaradi ilustratorke, pač pa tudi zato, ker gre za knjižni prvenec avtorice verzov, Jelene Isak Kres.

Kdor spremlja otroško književnost, jo bržkone pozna kot prevajalko, kot avtorico pa po objavah v reviji Ciciban. V svet trdih platnic vstopa kot ustvarjalka verzov, ki so nastajali na že dane podobe, ki jih je, tako preberemo na platnici, „za svoje veselje“ naslikala Jelka Reichman. Gre za trinajst podob živali (pisana druščina so, od miši do pingvinov), otrok se pojavi le na naslovni ilustraciji, kjer odpira vrata hiše (norčij) in vanjo spušča zajca (ter bralca). Po igrivem veznem listu bralca pričaka simpatično zastavljeno kazalo, ki ga vabi k aktivnemu vstopu v knjigo – motivi, ki so izolirani iz posameznih ilustracij so umeščeni med naslov pesmi in pagino, otrok pa je povabljen, naj poišče pesmi v knjigi. Prav tako otroka nagovarja tudi uvodna pesem, Hiša norčij, in ga vabi ne samo na mišjo predstavo, pač pa, kot je moč razumeti, v knjigo nasploh: „/.../ /pridite v Hišo norčij,/vsak se lahko pridruži zabavi,/vabljeni v svet vragolij!“ Kot je razvidno že iz navedenih verzov, gre za rimano poezijo z izrazitim ritmom, kar je otroškemu bralcu oziroma poslušalcu še posebej blizu in bržkone vpliva na to, kako hitro mu verzi zletijo v uho in se tam tudi ugnezdijo. Pesmi, ki pogosto tematizirajo igro in zabavo (ples, koncert, predstava, divjanje, šport ...), so tudi same po sebi igrive, hkrati pa zna pesnica ustvariti prepričljivo atmosfero in/ali si vzeti čas za podobe iz narave: „Veter brije, gozd zmrzuje,/ mraz pritiska, sneg prši,/ kos od zime je utrujen,/ svet pod ledom dreveni.“ (iz pesmi Tjulenj Togo). K simpatičnim podobam seveda spadajo tudi simpatičen ton ali simpatične domislice, kakršen je na primer vzklik mame opice, ki je ravno sredi peke palačink: „Tristo predpražnikov,“ vzklikne znenada,/ v hiši pošla nam je vsa marmelada!“ Svet živali iz pesmi Jelene Isak Kres je otrokom blizu tudi zato, ker deloma korespondira s človeškim – opička razgrajata zato, ker je konec šole, opica mora na kolesu nositi čelado itd.

Omenjena igrivost je nekaj, kar seveda zaznamuje tudi ilustracije Jelke Reichman. Živali so namreč zvečine ujete sredi akcije (rakuni rolkajo, hrčki se podijo po kolesu, opici bobnata in igrata na činele itd.), le izjemoma so bolj statične (npr. slon, medved), vir igrivosti pa je nenazadnje tudi barvitost. Živali so upodobljene otipljivo, tako da si zlahka predstavljamo njihove mehke kožuščke itd., na vsaki ilustraciji jih spremlja kak rekvizit, pomemben element ilustracij pa je tudi ozadje, ki ima včasih dekorativno funkcijo in med drugim pokaže, ali gre za interjer ali eksterjer, kar je navsezadnje pomemben podatek za avtorico verzov. Nekatere podobe so pesnici bržkone omogočale nekoliko manj manevrskega prostora (pesem Panda je, na primer, bolj „opisovalna“), druge pa so pustile domišljiji takorekoč prosto pot, kar je Jelena Isak Kres tudi s pridom izkoristila.

Vrstni red, pri katerem najprej obstaja podoba, ki nato zaživi v besedi, se je več kot obnesel tudi v knjigi Sadje z naše ladje, kjer je, prav tako podobam Jelke Reichman, pesmi „pripisala“ Anja Štefan. Tudi v Hiši norčij so verzi in ilustracije spojeni v harmonično celoto, za katero po večini ni mogoče reči, kaj je bilo prej: beseda ali podoba.

Gaja Kos, 25. september 2019

Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS.