Dobre knjige
2461 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Češnjevina
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Marica Bodrožić

Češnjevina

Vnanje Gorice, Kulturno-umetniško društvo Police Dubove, 2016

Št. strani: 196


Prevod: Ana Jasmina Oseban


Žanr: družbenokritični roman, ljubezenski roman

Narodnost: hrvaška književnost

Arjeta iz obleganega Sarajeva pribeži v Pariz. Tudi sicer, če vojne ne bi bilo, bi pripotovala v Francijo, saj si tu želi študirati filozofijo. A njeno življenje se odvije zelo drugače kot si je predstavljala. Kljub temu, da se je preselila na drugi konec Evrope, s sabo namreč prinese vse svoje travme. Tako kot povsod, kamor Arjeta in njeni gredo, tovorijo tudi babičino mizo iz češnjevine. Na to mizo nekega dne razporedi stare fotografije in v sedmih dneh, ko jih pregleduje, podoživi tudi svoje življenje. Izvemo, da je v vojni izgubila oba brata dvojčka, tako pa tudi mamo, saj ta umre z njima, čustveno. V Franciji šolanja ne dokonča, spozna pa Japonko, ki jo nauči kostumografske obrti. Tako se tudi preživlja. Med spomini so obrazi, stare simpatije, poznanstva, mednarodna zmes žrtev iz različnih vojn; svetovnih, državljanskih, osebnih, pa njihovi krvniki. Ves čas se pojavljajo tudi prijatelji, prijateljice, poletna brezskrbnost, morje, simpatije, murve. Pa ptice, ki jih Arjeta rada opazuje in šteje. Najbolj njeno življenje na glavo postavi slikar in fotograf Arik, (v romanu je njun odnos, poleg družbenokritične osti, nosilna zgodba), ki bi mu verjetno lahko pripisali diagnozo narcistične osebnostne motnje. Ker ga ljubi, on pa ji tega ne vrača na normalen način, se njeno življenje spremeni v pekel, njene absence - izgube zavesti, ki jih je imela že kot otrok, pa stopnjujejo. Stopnjuje se in raste tudi praznina v njej, deperonalizacija, izguba jaza. Tujost samemu sebi, ki je hujša kot to, da si na tujem, še nikoli ni bila opisana tako natančno. Arjeta dela usodne in z našega zornega kota res nerazumne, skrajne odločitve. Pred spomini in pred sabo zato beži še enkrat - do Berlina k prijateljici Nadeždi. Tu jo srečamo za mizo iz češnjevine. Ji bo uspelo zaceliti rane? Pisateljici vsekakor uspe - nekaj močnega. Zajetje človeškosti. Zelo priporočam.



Odlomek iz knjige

Odidem v kuhinjo in sedem za babičino staro mizo iz češnjevine. Opazujem jo. Osrečuje me. Če ima les zares spomin in je moja teorija iz otroštva pravila, moram samo na enem mestu malce zarezati vanjo. Potem bo češnjevina zakrvavela in začela pripovedovati, čisto vse mi bo povedala, vse, kar je drevo v zadnjih sto letih slišalo in videlo. (str. 30)



Cobiss povezava


Predmetne oznake: Hrvaška književnost


Prispeval/-a: Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje
Zadnja sprememba: 30.12.2017 22:52:48
Število ogledov: 153