Polovica rumenega sonca

Polovica rumenega sonca je mnogoplastna pripoved o koncu kolonialne dobe, moralni odgovornosti, etični pripadnosti in razrednih vprašanjih. Dogajanje je postavljeno v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, v čas državljanske vojne in genocida v Biafri, ko so Igboji, iz katerih izhaja tudi avtoričin rod, razglasili svojo samostojnost. To je bilo obdobje, ki je močno poseglo v duše tamkajšnjih ljudi in so se načela mnogih v strahu pred smrtjo znašla na težki preizkušnji. Kaj so razmišljali, kaj načrtovali, kako so ljubili? Prav ljubezen se tudi tokrat izkaže kot protiutež vojnim grozotam, zato je pripoved vendarle usklajena tudi z optimizmom in upanjem v boljšo prihodnost. Intimne zgodbe, vezane na ozadje nigerijske vojne, avtorica podaja v metaforično bogatem in jezikovno dobro izčiščenem slogu. Do obdobja, ki ga opisuje, ostaja nevtralna; žrtev vojne ne poveličuje. Prizadeva si predstaviti stališča vseh zapletenih ljudi, to pa kvaliteto romana še dodatno dviguje.