Dobre knjige
2993 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Umetnina
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:4









Émile Zola

Umetnina

Ljubljana, Beletrina, 2017

Št. strani: 56


Zbirka: Knjižna zbirka Beletrina
Žanr: družbenokritični roman, psihološki roman

Narodnost: francoska književnost

Kako poroditi svojo genialnost

Emile Zola je konec šestdesetih let 19. stoletja zasnoval ciklus romanov o družini Rougon-Macquartovih, katere član je tudi glavni junak Umetnine, slikar Claude Lantier. V pripovedi spremljamo življenjsko pot umetnika, ki se iz živahnega, družabnega podeželskega mladeniča ob prihodu v Pariz spreminja v obsedenca, ki skuša naslikati popolno, izvirno slikarijo, ki bi ga popeljala med nesmrtne. Ta ustvarjalni napor v umetniškem delu, napor krvi in solza, za nekaj časa prekine izpolnjujoča ljubezenska zveza z lepo, čutečo Christine, ki mu jo usoda neke nevihtne noči pošlje prav pred vrata hiše, kjer ima atelje. Vendar Christine, njegova ljubica, mati njunega sina ter slikarski model obenem, ne zmore zadržati moža na podeželju, kamor sta se po Claudovi neuspeli slikarski razstavi preselila. Družina ponovno zaživi v Parizu, kjer Claude izgoreva v ustvarjalnem ognju, vendar duševno vedno bolj strt ne zmore poroditi resnične mojstrovine in tragično konča. Zola je v romanu poleg Claudove izrisal še vrsto življenjskih usod umetnikov, ki iščejo svoj prostor pod soncem ter njihovo borbo z ničevostjo pariške družbe, kjer je prava umetnina dostikrat zaničevana in neprepoznana.



Odlomek iz knjige

Claude je delal dobrih pet ur. Ko ga je Sandoz čez dva dni po pogrebu pospremil s pokopališča, je pred sliko vzdrhtel od sočutja in vzhičenosti. Končno spet sijajen izdelek kot v dobrih starih časih, mojstrovina čvrste izpovedne moči, iz katere veje neizmerna žalost: vsega je konec, s smrtjo otroka umira življenje samo. Sandoz, ki ni mogel prehvaliti slike, je ostal brez besed, ko mu je Claude rekel: Ti je res všeč?... Prav, pa naj bo po tvoje! Ker prejšnja slikarija še ni nared, bom na Salon poslal tole.

(str. 386)

Cobiss povezava


Predmetne oznake: Umetniki, Francosko slikarstvo, Slikarji


Prispeval/-a: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 17.10.2017 13:06:51
Zadnja sprememba: 6.12.2017 13:38:23
Število ogledov: 698