Moje življenje v pasjih šapah

Tržič, Učila International, 2016

Št. strani: 281

Prevod: Slavica Jesenovec Petrović
Prevod: Borut Petrović Jesenovec

Žanr: družbeni roman, življenjepis / biografija, spomini

Narodnost: angleška književnost

Avtorica knjige se je rodila s hudo boleznijo imenovano bulozna epidermoliza Vsak močnejši dotik ji poškoduje kožo, grlo se ji krči, težko hodi in še mnogo drugih tegob jo spremlja skozi življenje. Ves čas potrebuje nekoga ob sebi, da ji pomaga pri vsakdanjih opravkih in to ji povzroča se dodatne skrbi, saj noče biti odvisna od drugih. Kljub temu pa se ne odpove stvarem, ki jih želi početi in marsikaj doživi navkljub nevarnostim, ki pretijo nanjo za vsakim vogalom. Je poročena s čudovitim možem Petrom in kljub odsvetovanju zdravnikov rodi dva otroka. Ker jo vedno bolj muči, da mora Peter bdeti nad njo in zato ne more biti sproščen, ves čas išče rešitve za to, kako bi lahko bolj postala samostojna. In ker vztraja tudi najde rešitev v pasji podobi. Svoja psa izuči, najprej Montyja in ko ta ostari še Teda, da ji pomagata pri vsakdanjih opravkih, kot so slačenje, praznjenje pralnega stroja, klic na pomoč, opora pri hoji in še mnogo drugih stvari. Z njuno pomočjo postane Wendy bolj samozavestna in pogumna oseba in se lažje spopada z življenje, ker ve, da ima ob sebi živo bitje na katerega se lahko popolnoma zanese.

Odlomek iz knjige

Potem ko je Penny poginila, so naju za božič povabili na zabavo. S Petraom sva bila člana družabne skupine, ki se je angažirala pri pomoči ljudem z ovirami, in skupaj sva sodelovala v različnih dejavnostih: likovnih, glasbenih, pri delu z lesom. Ker naj bi se skupina za božič zbrala v restavraciji, Montyja ne bi mogla pripeljati s sabo. Skoraj ne bi šla. Takrat smo bili že tesno povezana trojka in Montyja nisem hotela pustiti doma. In vsakič, ko kam ni mogel, je moral Peter spet postati moj skrbnik: pomagati mi je moral pri slačenju in oblačenju jakne, me držati za roko, da ne bi padla, skrbeti, da je bilo z mano ves čas vse v redu. to je bilo okorno in zato sva se oba počutila nesproščeno.

(str. 98)

Ključne besede: PSI, BOLEZNI, ŽIVALI

Prispeval/-a: Petra Kremžar, Mestna knjižnica Grosuplje
Objavljeno: 12.12.2016 12:42:47
Zadnja sprememba: 21.12.2016 15:17:00
Število ogledov: 2154