Dobre knjige
4902 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Potovanje v Tumanjan: lirični potopis
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Cvetko Zagorski

Potovanje v Tumanjan: lirični potopis

Ljubljana, Tuma, 2010

Št. strani: 200


Zbirka: Beri aktualno
Žanr: potopis

Narodnost: slovenska književnost

Čudovita Armenija skozi oči slavnega pesnika

Ovanes Tumanjan (1869-1923) je večini Slovencev neznano pesniško ime, ki pa ga armenski narod visoko ceni, saj je bil ne le vrhunski literarni ustvarjalec, ampak tudi velik domoljub in eden najpomembnejših armenskih narodnih buditeljev. Cvetko Zagorski, slovenski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec (1916-2006) je leta 1969 potoval po Sovjetski zvezi in ob stoletnici Tumanjanovega rojstva so ga povabili na veliko praznovanje, ki se je začelo v Erevanu, nato pa z vlakom do pesnikovega rojstnega kraja - nakar so se vrnili na izhodišče. Zagorski nam skozi popotne zapise naslika Armenijo, kot je večinoma ne poznamo. Gre za lepo deželo, ki ima obenem slavno zgodovino, iz katere preizkušen armenski narod, samozavesten in pokončen, črpa in je črpal moč za preživetje v številnih konfliktih s sosednjimi narodi, predvsem Turki, ki so nad Armenci v dveh obdobjih izvedli znani Armenski genocid. Avtor potopisa se po začetni predstavitvi Armenije osredotoči na pesniški opus Ovanesa Tumanjana, ki pa je tako tesno povezan s to deželo, da ni pretirano reči, da je "Tumanjan Armenija". Skozi analizo pomembnejših pesmi spoznamo pesnikov notranji duševni svet, tesno povezan s trpljenjem in upanjem armenskega naroda.



Odlomek iz knjige

Tumanjan v ljudskem izročilu ni videl samo snovi, iz katere je ustvaril enovito delo, marveč predvsem izhodišče zanj. Temeljito poznavanje snovi mu je omogočilo, da se ni nikjer izneveril temeljni zamisli narodnega in ljudskega eposa. To snov je pestoval kot zakladnico svojega naroda, da bi jo obvaroval za prihodnost in za svet kot pričevanje, ki ga je ohranilo ljudstvo v stoletjih, ker vsebuje njegove najznačilnejše lastnosti, dogodke in ideale, izražene v trajnih prispodobah in razsežnostih.

(str. 72)

Cobiss povezava


Ključne besede: ARMENCI, PESNIKI, POTOPIS


Prispeval/-a: Roman Rozina, Mestna knjižnica Grosuplje
Objavljeno: 29.4.2016 13:59:55
Zadnja sprememba: 3.5.2016 9:39:07
Število ogledov: 2453