Dobre knjige
2998 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Zloglasni Stasi : dokumenti in izpovedi obeh strani
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,3
Št. ocen:3









Anna Funder

Zloglasni Stasi : dokumenti in izpovedi obeh strani

Tržič, Učila International, 2005

Št. strani: 288


Prevod: Marjeta Leskovar


Žanr: družbenokritični roman

Narodnost: avstralska književnost

"V tej deželi/sem zbolel od tišine/v tej deželi/sem taval izgubljen/v tej deželi sem kleče iskal/kaj bo z mano./V tej deželi/sem se oklepal sebe/da ne bi kričal..." str. 285

Gre za pretresljivo reportažo o povojnem vzhodnonemškem komunističnem režimu. Avtorica se poda v mesta nekdanje Vzhodne Nemčije sredi devetdesetih in začne brskati po preteklosti, poslušati zgodbe z obeh strani, zgodbe žrtev in njihovovih preganjalcev. Beremo o pretresljivih primerih iz postkomunistične sedanjosti, o preživetju, o katarzah, skrivanjih in sovraštvih, genezah, o agentih in pacientih Stasi. Zloglasna tajna policija je neverjetno vpeta v družbo. Takšne in drugačne usodnosti silijo človeka v razkrivanje takšnih in drugačnih grozljivosti, kot beremo o grozljivih metodah identifikacije vonja in radioaktivnega označevanja nadzorovanih. Avtoričina reportaža je serija osebnih zgodb ljudi najrazličnejših poklicev, nalog in usod, ponazarja vsakdan, ki ga je v Vzhodni Nemčiji določal Stasi.



Odlomek iz knjige

Naročili so nam oditi na ulico blizu gledališča Rose Luxemburg, reče Coch. Tam naj bi bil prakiran avtomobil z majhnim napisom na polici zadaj. Iz tega napisa naj bi lahko dešifrirali naslov zgradbe, kjer je bilo mogoče priti v predor. Nato naj bi odšli v bližnjo telefonsko govorilnico. Če bi bilo vse v redu in bi lahko nadaljevali, bi bil pod slušalko prilepljen obliž. Če obliža ne bi bilo, bi to pomenilo, da ga je nekdo v svarilo odlepil. Nato je bilo treba le oditi na pravi naslov in povedati geslo. V stavbo naj bi vstopali s polurnim razmikom, potem pa bi jim pokazali pot skozi rpedor. Če bi vse srečno potekalo, naj bi z okna stavbe na zahodni strani dali znamenje: bela zastava je pomenila uspeh. Če bi prišlo do težav, bi namesto tega videli redčo žogo., str. 220



Cobiss povezava


Predmetne oznake: Komunistične države


Prispeval/-a: Patricija Dodič , Kosovelova knjižnica Sežana
Objavljeno: 24.3.2016 11:38:39
Zadnja sprememba: 24.3.2016 12:19:14
Število ogledov: 1165