Dobre knjige
3014 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Moji preslavni bratje Makabejci mohorjeva.org
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Howard Fast

Moji preslavni bratje Makabejci

Celje, Celjska Mohorjeva družba, 2015

Št. strani: 295


Prevod: Rudi Meden


Žanr: zgodovinski roman

Narodnost: književnost ZDA

Moji preslavni bratje je zgodovinski roman, v katerem se Fast loteva enega najveličastnejših poglavij judovske zgodovine: makabejske vstaje (ok. 167–160 pr. n. š.) in sploh tridesetletne zmagovite vojne za versko in narodno samostojnost proti selevkidsko-sirskemu imperiju (česar se Judje še dandanes spominjajo s hanuko). V romanu je Fast svetopisemski devterokanonični knjigi o Makabejcih strnil v enotno, logično in kronološko povezano ter psihološko prepričljivo zgodbo in si roman zamislil v obliki spominov, ki jih na stara leta piše Simon Makabejec, zadnji izmed petih Matatijevih sinov. Ta se z ljubeznijo in žalostjo spominja zgodnjih dni vstaje in razpleta svojo pripoved vse do časa smrti Juda Makabejca. Roman se po eni strani bere kot razgibana, napeta pustolovska pripoved, ki na trenutke spominja na hitro menjajoče se prizore iz kakega filmskega scenarija, hkrati pa jo Fast nenehno prepleta z globokim čutom za moralna vprašanja. Čeprav je roman predvsem zgodovinska pripoved o junaškem boju, v katerem se mali narod zoperstavi neprimerno večjemu nasprotniku, da bi ostal zvest zaveznemu odnosu s svojim Bogom, zvest Božji postavi, na kateri ta zaveza temelji, da bi obranil pravico do veroizpovedi, obranil svojo samobitnost in se nazadnje uprl genocidu, je to tudi osebna izpoved ne vedno tako herojskega posameznika, ki se ne po lastni volji znajde v kolesju zgodovine in se kljub dvomu, strahu in nerazumevanju drži obljube, ki jo je dal svojemu očetu in svojim bratom. Po eni strani je roman pripoved o veličastnih bitkah in velikem pogumu, o nežni in neugasljivi ljubezni in zvestobi, po drugi pa je tudi senzibilen, prepričljiv portret nekega ljudstva in nekega časa, s katerim pisatelj nadvse avtentično poustvari dušo malega, toda odločnega ljudstva izpred dveh tisočletij. Še več: je tudi pripoved o dveh bratih, ki izhajata iz iste dediščine, se ženeta za istimi ideali in ljubita isto žensko. Veže ju velika ljubezen, hkrati pa tiho, komaj izrečeno rivalstvo, ki včasih meji že na sovraštvo. Prav tako je to roman o odraščanju in moralni razpetosti »med strahom in dolžnostjo«. Fast je junaško epopejo napisal v gladko tekoči besedi, ki včasih spominja na besedo starozaveznih prerokov in v opisih Palestine, tamkajšnjih ljudi in življenja včasih zaide v zanosno poetičnost, pripoved pa vseskozi preveva pisateljeva globoka ljubezen do človeka, dobrega in zlega.



Odlomek iz knjige

»Nekaj več kot poldrugo stoletje pred Kristusovim rojstvom se je v Palestini peščica judovskih kmetov dvignila proti sirsko-grškim osvajalcem, ki so jim okupirali deželo. Trideset let so bíli boj, ki mu med vsemi odporniško- svobodilnimi gibanji, kar jih pomni človeška zgodovina, skorajda ni enakega. Po svoje je bil to prvi boj za svobodo v sodobnem pomenu besede in je s tem postal vzorec za marsikatero kasnejše gibanje.
Njihovo zgodbo sem skušal oživiti v pričujoči knjigi, ker si je v teh burnih, bridkih časih vredno in prav vedno znova priklicati v spomin, kako se je človeštvo od pradavnih časov do danes kaj malo spremenilo.
Zahvalo za vse, kar je v tej pripovedi dobrega, dolgujem ljudem, ki v knjigi nastopajo, tem čudovitim starodavnikom, ki so iz svoje vere, svojega življenjskega sloga in svoje ljubezni do domovine skovali slovito življenjsko vodilo – da je človek Bogu še najbolj pokoren takrat, ko se upre tiraniji.«



Cobiss povezava

Glej tudi

link Mohorjeva
link Bukla


Predmetne oznake: Svetopisemska zgodovina, Zgodovinski roman


Prispeval/-a: Sara Klemenčič, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica
Objavljeno: 25.2.2016 15:30:11
Zadnja sprememba: 25.2.2016 15:35:32
Število ogledov: 1163