Dobre knjige
3028 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Sebični gen
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
3,0
Št. ocen:2









Richard Dawkins

Sebični gen

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2006

Št. strani: 406


Prevod: Nikolaj Pečenko


Žanr: esej

Narodnost: angleška književnost

Organizmi smo samo naprave za preživetje svojih genov.

Prevod dela: The selfish gene. , Ilustr. na notr. str. ov., O avtorju na zavihkih ov., Bibliografija: str. 384-397. , Kazalo. V knjigi avtor na berljiv, humoren, poljuden, a nikakor površen način zagovarja "teorijo sebičnega gena". Bistvo je, da osnovna enota naravnega izbora niso vrste ali organizmi, temveč geni. Organizmi smo samo naprave za preživetje svojih genov. Izjema v kraljestvu živih bitij smo le ljudje, saj smo razvili kulturo, a tudi znotraj nje po Dawkinsovem mnenju vladajo zakoni darvinizma. Da bi se uprli svojim genom, jih moramo najprej razumeti. Avtor s pomočjo teorije sebičnega gena razlaga bojevitost do drugih pripadnikov vrste, posebno naklonjenost do sorodstva, spopad generacij, navzkrižja med spoloma. Pri tem uporablja številne nadvse zanimive primere iz živalskega sveta. Knjiga ni izgubila naboja živosti, čeprav smo šele po tridesetih letih od njene prve izdaje dobili prevod te poljudnoznanstvene uspešnice tudi v slovenščini. Seveda pa moramo njegove trditve tudi v tem primeru brati in o njih razmišljati s primerne časovne distance.



Odlomek iz knjige

Naj k tem pripombam o učenju dodam, da je zmotno mišljenje - ki je celo zelo pogosto - da so genetsko podedovane lastnosti po definiciji zakoličene in nespremenljive. Naši geni nam morda ukazujejo, naj bomo sebični, vendar jih nismo nujno prisiljeni ubogati vse svoje življenje. Morda se je le nekoliko teže naučiti nesebičnosti, kakor bi se bilo, če bi bili genetsko programirani, da smo nesebični. Med živalmi le pri ljudeh prevladuje kultura, s stvarmi, ki se jih naučimo in jih nasledimo. Nekateri bi rekli, da je kultura tako pomembna, da geni, sebični ali ne, pri razumevanju človekove narave nimajo tako rekoč nobenega pomena. Drugi se s tem ne bi strinjali. Vse je odvisno od tega, kakšno je vaše stališče v razpravi o tem, ali človeške lastnosti bolj določa narava ali vzgoja.

(str. 29)

Cobiss povezava


Predmetne oznake: Genetika, Evolucija (biologija), Sociobiologija, Vedenje, Darvinizem


Prispeval/-a: Cveta Hribernik, Knjižnica Domžale
Objavljeno: 22.11.2015 17:56:35
Zadnja sprememba: 2.12.2015 16:40:16
Število ogledov: 2061